Biti kovač je garaško delo, a vseeno sila lepo, pravi Janez Globočnik. Ukvarja se s splošnim kovaštvom, še precej večji izziv pa mu predstavlja umetnostno kovaštvo. / Foto: Tina Dokl

Postavlja si kovane spomenike

»Užitek je, ko narediš unikaten izdelek. To je za dušo. So me pa vedno zelo veselile ograje, in ko se peljem mimo kakšne, ki je moje delo, si rečem, da sem si tu postavil majhen spomenik,« pravi kovaški mojster Janez Globočnik iz Cerkelj, ki nadaljuje tradicijo svojih prednikov.

Ob vstopu v njegovo delavnico v Cerkljah pogled najprej pritegne čudovita kovana ograja. V njej je teden dni ročnega dela, kmalu pa bo krasila balkon stanovanjske hiše v Britofu, nam pojasni kovaški mojster Janez Globočnik, tudi pobudnik nedavnega srečanja kovačev na Jezerskem, potem ko odloži kladivo, pod katerim svojo končno obliko dobiva 'širhakl', kakor se reče grebljici, s katero se pobeza v žerjavico in spodbudi ogenj.

Kovaštvo ima pri Globočnikovih v Cerkljah dolgoletno tradicijo. Zametki segajo 130 let nazaj, v kovaško delavnico Matije Likarja, ki jo je leta 1927 kupil Globočnikov ded. Po njegovi smrti je obrt prevzela žena, za naslednika pa je določila najstarejšega od devetih otrok, očeta Janeza Globočnika. Oče je na sina, ki je že pri šestih, sedmih letih začel pomagati v kovaški delavnici, prenesel znanje in spretnosti oblikovanja železa, po njegovi smrti leta 1995 pa je tedaj 25-letni Janez Globočnik nadaljeval tradicijo svojih prednikov – sprva kot popoldansko obrt. Ker je imel dela vse več in je iz delavnice pogosto prihajal šele v večernih urah, tu so bila še družina z majhnimi otroki, se je pri 31 letih odločil pustiti službo vzdrževalca v Iskraemecu, v kateri se je, pravi, imel povsem dobro, in se popolnoma usmeril v kovaštvo.

Na začetku je kruh služil predvsem s »klamfami za grušte«, izdelal jih je tudi po pet tisoč na teden. Kot pravi, zidarske in tesarske spone zadnji dve leti, ko je gradbeništvo začelo okrevati, spet postajajo vse bolj pomemben segment v njegovem poslu, prodaja jih v več kot 50 trgovinah po Sloveniji. Ukvarja se tudi s podkovanjem konjev, kovanjem lemežev in drugih sestavnih delov za pluge za oranje zemlje, a precej večji izziv kot splošno kovaštvo mu predstavlja umetnostno kovaštvo – ročno kovane ograje, vrata, okenske mreže, svečniki, celo postelje in drugo pohištvo.

»Naše delo je premalo cenjeno, k sreči pa še obstajajo takšni, ki jim ni škoda denarja za ročno kovane ograje, ki bolj cenijo naše delo kot pa industrijske, varjene izdelke. Tu smo 'pravi' kovači v prednosti pred raznimi 'šloserji', saj znamo prisluhniti strankam in se jim kar najbolj prilagoditi,« je dejal in pristavil, da je problem tudi, da za kovače ne obstaja mojstrski izpit, s katerim bi lahko ločili zrno od plevela. »V Sloveniji je manj kot 'trideset' pravih kovačev, takšnih, ki vsak dan zakurimo ognjišče, ki prisegamo na kovanje po starih postopkih ter smo v večjem delu kovači kot pa varilci ali ključavničarji. Jaz sem s 46 leti drugi najmlajši med njimi. Se pa poslužujemo tudi novodobnih trikov, ki jih spoznamo z delom in ki si jih kovači med seboj tudi zaupamo,« je pojasnil in poudaril, da medsebojne konkurence ne občutijo, saj imajo vsi dosti dela.

Biti kovač je garaško delo, a vseeno sila lepo, pravi kovaški mojster iz Cerkelj: »To ti mora biti v veselje, tako kot pri drugih poklicih, sicer ne moreš napredovati. Užitek je, ko 'pogruntaš' nekaj novega, drugačnega, ko narediš unikaten izdelek. To je za dušo. So me pa vedno zelo veselile ograje, in ko se peljem mimo kakšne, ki je moje delo, si rečem, da sem si tu postavil majhen spomenik.« Izziv mu predstavljajo tudi svečniki in podkve za srečo, ki jih sicer v Tehniškem muzeju v Bistri pri Vrhniki, kjer je hišni kovač, poklanjajo mladoporočencem, ki se poročijo pri njih.

Globočnik si prizadeva tudi za ohranjanje kovaške obrti. V preteklosti je pri njem prakso opravilo kar nekaj mladih, kovaško kladivo pa danes spretno vihti tudi njegov 16-letni sin Jaka, sicer dijak strojne šole v Škofji Loki. Globočnik je tudi pobudnik nedavnega srečanja kovačev na Jezerskem. »Naša želja je bila tudi opozoriti državo, da nas je še kar nekaj, ki vztrajamo v tej obrti in da je zdajle še priložnost, da nas 'izkoristijo', ker imamo veliko znanja in prakse. To bi morala država bolje izkoristiti, ampak žal …«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Prosti čas / petek, 6. junij 2008 / 07:00

Turnejo zaključila na Bledu

Pred tednom dni je v blejski Festivalni dvorani nastopila mlada in simpatična pevka Tanja Žagar. Dogodek je bil pravzaprav zaključni koncert pevkine uspešne spomladanske turneje, hkrati pa je koncert...

Objavljeno na isti dan


Jesenice / ponedeljek, 15. julij 2013 / 00:15

Ukinitev izpitnega centra?

Če bi država res ukinila jeseniški izpitni center, bi kandidati za voznike izpit morali opravljati v Kranju. To bi zanje pomenilo večje stroške in porabo časa, za zgornjegorenjske avtošole pa bržkone...

Gorenjska / ponedeljek, 15. julij 2013 / 00:02

Florjanova mladina miga

Gasilci iz PGD Šinkov Turn dokazujejo, da je vloga gasilcev v lokalnem okolju lahko precej drugačna, kot je je večina vajena. Že celo leto izvajajo projekt, s katerim želijo mlade spodbuditi k izražan...

Nasveti / ponedeljek, 15. julij 2013 / 00:00

Mož kot prtljaga

Dobrih sto kilometrov na levo in na desno od Trubarjevega Rothenburga je vrsta zanimivih krajev. Pa sva z Izbranim rekla: pojdiva kar na levo do Heilbronna, ki sodi med velika nemška mesta, saj ima...

GG Plus / nedelja, 14. julij 2013 / 23:59

Kjer je volja, tam je pot

V ponedeljek, 8. julija, ko na letalu na poti v Bruselj pišem ta razmislek, Catherine Ashton v imenu EU že gosti predsednika vlad Srbije in Kosova Ivico Daćića in Hasima Thaçija. Na 13. sr...

Gospodarstvo / nedelja, 14. julij 2013 / 23:58

Krompir ima zamudo

Razmere za rast krompirja so bile letos zelo neugodne, krompirjevi nasadi pa tako zaostajajo vsaj za en mesec. Letina zgodnjega krompirja bo podpovprečna, precej slabo sliko kažejo tudi nasadi poznega...