Po zaključenem protestu so se prisotni veslači odpravili tudi na veslaški izlet na Bohinjsko jezero.

Počakali mnenje ministrstva

Ob Bohinjskem jezeru so se v nedeljo znova zbrali rekreativni veslači, ki vztrajajo pri nasprotovanju plovbnemu režimu na jezeru in zaračunavanju nadomestila za plovbo.

Veslači si ne predstavljajo, kako bo nadzor odloka potekal v praksi; ocenjujejo pa tudi, da bistveno več onesnaževanja povzročijo plavalci.

Ribčev Laz – Ob Bohinjskem jezeru v Ribčevem Lazu se je v nedeljo zbralo okoli 70 rekreativnih veslačev, ki so s protestnim shodom in protestnim občasnim zapiranjem državne ceste izražali nestrinjanje z odlokom o plovbnem režimu na Bohinjskem jezeru. S prehajanjem prehoda za pešce, ki so ga spremljali policisti, saj je bil protestni shod tudi uradno prijavljen, pa niso povzročili večjih zastojev, saj so ob povečanju prometa policisti sproščali promet.

Kot je ob protestnem shodu povedal veslač in neformalni vodja rekreativnih veslačev Marin Medak, vztrajajo, ker odlok še vedno velja: »Naše stališče je še vedno, da ne uporabljamo in ne potrebujemo infrastrukture. Z veslanjem ne uničujemo, ne onesnažujemo ali obrabljamo jezera, to je rekreacija, splošna raba, ki mora biti brezplačna.« Kot je še dodal Medak, sprememb odloka ne pričakujejo. »Ministrstvo za okolje pripravlja mnenje o odloku, za katerega zagotavljajo, da bo pripravljeno v kratkem. Če ne bodo začeli postopkov, bomo šli na jezero in dobili kazni, da s tem pridobimo pravni interes.« Poleg pristojbin veslačev moti tudi, da so tri vstopna mesta na državni zemlji, kar ocenjujejo za še večjo bizarnost.

Kot so povedali veslači, med katerimi je bilo tudi nekaj domačinov, si ne predstavljajo, kako bo nadzor odloka potekal v praksi; ocenjujejo pa tudi, da bistveno več onesnaževanja povzročijo plavalci. Protesta se je udeležil tudi predsednik Kajak kanu kluba Bohinj Stane Klemenc, ki je poudaril, da se je sedaj sporni odlok minimalno spremenil. »Toliko stvari sem o tem že napisal, da bi iz tega lahko nastal cel roman. Za nas kot klub je nesprejemljiva neenakopravna obravnava klubov, tako bomo eden redkih klubov, ki bo za treninge plačeval. Vstopnih mest ni, to, kar se sedaj gradi, so pontoni za priveze, kjer vstopanje v vodo ni dovoljeno. V vsem skupaj so bistveno drugačni samo trije členi, prepoved proge, ki jo je predlagala opozicija v času julija in avgusta. Izvajanje odloka je izsilila opozicija, ker je na jezeru menda anarhija.«

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kamnik / / 07:00

Plaža sredi Kamnika

Glavni trg se je čez poletje spremenil v plažo s pravo mivko in poletnim dogajanjem.

Objavljeno na isti dan


GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:17

Slovenska zgodovina

»'Pozdravljena, jugoslovanska vojska, na osvobojeni slovenski zemlji,' je 9. maja 1945 – ob osvoboditvi Ljubljane – zapisal duhovnik in pisatelj Fran Saleški Finžgar. 'Pridi z oljkovo mladiko miru,...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:14

Ledeni Peričnik

Čarobna zimska podoba v led okovanega slapa Peričnik je dokaz, da ledeniška dolina Vrat upravičeno sodi med najlepše in najbolj markantne slovenske – pa tudi svetovne – naravne znamenitosti. Slap z...

Zanimivosti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:13

Skakalni vikend v Zakopanah

Tako kot v naši deželi sodijo tudi na Poljskem smučarski skoki med ene izmed najbolj priljubljenih športov. Rdeče morje navdušenih domačih navijačev je v Zakopanah vzneseno valovilo ob uspehih svoj...

Nasveti / nedelja, 29. januar 2017 / 12:10

Fanny, to se za žensko ne spodobi!

... Maja bo minilo 170 let od smrti nemške romantične skladateljice Fanny Mendelssohn Bartholdy, pozneje Hensel, dolga leta neznane in zatajene. Bila je štiri leta starejša sestra Felixa Mendelssoh...

GG Plus / nedelja, 29. januar 2017 / 12:06

Pavel Knobel – »bukve iz Kranja, polne drekanja«

Marsikdo bo zastrigel z ušesi ob podatku, da je bil Pavel Knobel prvi slovenski pesnik. Če nam je všeč ali ne, drži, da je izdal leta 1801 prvo slovensko samostojno zbirko posvetnih pesmi z naslovo...