Kučanu očitajo veleizdajo

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 20. maj 2016 / 12:12

V Združenju za vrednote slovenske osamosvojitve so prepričani, da je nekdanji predsednik republike Milan Kučan pred 26 leti zaradi zapoznele prepovedi razorožitve TO zagrešil veleizdajo in sabotažo.

Janša: Brez razorožitve nas ne bi napadli

Združenje za vrednote slovenske osamosvojitve (VSO) je ta teden kazensko ovadilo nekdanjega predsednika predsedstva republike in kasneje predsednika republike Milana Kučana, ker mu očitajo, da je predsedstvo maja 1990 potrebovalo tri dni, da je tedanji Teritorialni obrambi (TO) ukazalo, naj JLA ne predaja orožja. Predsednik VSO Aleš Hojs je na novinarski konferenci, na kateri sta sodelovala tudi tedanja ministra za obrambo in notranje zadeve Janez Janša in Igor Bavčar, pojasnil, da je 15. maja 1990 takratni načelnik TO Ivan Hočevar po navodilih beograjskih oblasti izdal ukaz, da morajo vsi štabi TO svoje orožje predati v skladišča JLA, čemur so se uprli le v 13 občinah. Ker je Slovenija novo, demokratično vlado dobila šele dan pozneje, je bil po Hojsovih besedah edini operativni organ v državi predsedstvo republike, ki ga je vodil Kučan. A predsedstvo, ki je bilo tedaj hkrati tudi vrhovni poveljnik TO v času miru, je ukaz o prepovedi predaje orožja JLA izdalo šele 18. maja popoldne, ko je bila večina orožja že predana. S tem naj bi po mnenju VSO Kučan zagrešil veleizdajo in sabotažo, ki ju kazenski zakonik opredeljuje kot kaznivi dejanji. Janša je pripomnil, da je imela TO tedaj okoli 110.000 kosov orožja, in če ne bi prišlo do predaje orožja JLA, se jugoslovanske oblasti po njegovem prepričanju Slovenije ne bi upale napasti. »Nihče od tistih, ki so pred 25 leti tukaj pobijali, pred slovenskimi sodišči ni odgovarjal, čeprav je bilo vloženih več kot 100 kazenskih ovadb. Vsi so bili oproščeni, in to kljub konkretnim neposrednim ukazom, ki so jih dajali,« je še dejal. Bavčar pa je dodal, da smo namesto pregona agresorjev danes soočeni s kriminaliziranjem ljudi, ki so sodelovali pri osamosvojitvi, npr. brigadirja Toneta Krkoviča zaradi sestrelitve helikopterja. Kučan je odgovoril, da »izdelka, ki mu predlagatelji pravijo ovadba«, ne misli komentirati. To prirejanje in ponarejanje ne koristi razkrivanju morebitnih neznanih stvari iz osamosvojitvenega časa, ampak služi osebnim političnim in strankarskim interesom posameznikov, je poudaril. Kot je dejal, je bil tedaj naiven in so nekateri izigrali njegovo zaupanje. Pojasnil je, da so ukaz v Beogradu izdali 15. maja, ko so dan pozneje začela prihajati obvestila z občinskih štabov, je poklical takratnega načelnika TO Ivana Hočevarja, ki mu je dejal, da gre za zamenjavo trofejnega orožja. »Jaz sem mu verjel, bil je slovenski general, na to mesto postavljen tudi s soglasjem slovenskega političnega vodstva,« je razložil. Šele dan pozneje, ko je bilo informacij že več, ga je znova poklical. Hočevar je prišel na sestanek in priznal ukaze. Njegovo zaupanje je izigral tudi takratni minister za obrambo Janez Janša, »ki je v imenu tega zaupanja razvijal ilegalno trgovino z orožjem«, je še dodal Kučan.

Brgleza niso razrešili

Milan Brglez ostaja predsednik državnega zbora, saj večina poslancev v torek ni podprla predloga SDS, da ga zaradi odločitve, da ne razpiše roka za zbiranje podpisov pod referendumske pobude sindikata delavcev migrantov, razrešijo. Poslanci SDS, ki so na koncu edini glasovali za razrešitev, so Brglezu očitali samovoljno ravnanje, za katerega ni imel pravne podlage, po besedah Eve Irgl si je celo privoščil nevaren presedan za demokracijo, zato skoraj ne verjame, da bi ustavno sodišče predsedniku državnega zbora v tem primeru pritrdilo. »Če državljanke in državljani zberejo po zakonodaji zadostno število podpisov, potem je vaša naloga, da izpeljete postopke. Zato ste na funkciji. Vi niste na funkciji, da odločate kot kakšen sončni kralj,« je dejala. Brglez je prepričan, da je predlog za njegovo razrešitev politično dejanje. Poudaril je, da bi morala biti v naši državi ključna ustava, ki bi jo morali brati in spoštovati vsi, in »to v duhu in ne črkobralsko«. V SDS so sicer že pred obravnavo razrešnice sporočili, da bodo policiji in tožilstvu naznanili sum kaznivega dejanja zaradi Brglezove zavrnitve zbiranja referendumskih podpisov.

Danes o imenovanju Peršaka za ministra

Na današnji plenarni seji bo državni zbor odločal o imenovanju Toneta Peršaka za novega ministra za kulturo, ki ga je odbor za kulturo že potrdil kot ustreznega kandidata. Dosedanji državni sekretar na ministrstvu za kulturo je bil v preteklosti štiri leta poslanec prvega sklica državnega zbora, dolgoletni župan v Trzinu in tudi član državnega sveta kot predstavnik interesne skupine s področja kulture. Ves čas je deloval kot pisatelj in publicist, dolgo je bil tudi kritik in gledališki režiser. Bil je zaposlen na AGRFT kot asistent, kasneje docent. Dve leti je bil predsednik Društva slovenskih pisateljev, kasneje pet let predsednik Slovenskega centra Pen.