
Preskrba s hrano – osebna
Ponoči nihče ni spal v pižami, ampak smo bili še bolj oblečeni kot čez dan in zaviti v vojaške »celtne« (šotorska krila) in »koce« (odeje). Noči so v gorah vedno le hladne. Pod seboj sem čutil trdo ležišče, toda utrujenost od celodnevnega pohajkovanja in dela je naredila svoje. Zaspali smo kot na žimnicah.
Vso hrano, orodje in drobni material so konji tedensko nosili na svojih hrbtih iz doline na planino. Običaj je bil, da se je delo zaključilo v soboto ob 12. uri in nadaljevalo v ponedeljek zjutraj po prihodu na planino. Konji so bili opasani s posebnimi »samarji«, to je vojaški pripomoček za prenos predmetov na hrbtu konja. »Samar« je bil z jermeni (»gurtnami«) pripet okrog konjevega trebuha (podobno kot so sedla). Nanje so nato navezali vreče z materiali, predmete, orodja ter dodatne nahrbtnike. Vsak udeleženec je imel in nosil tudi svoj nahrbtnik ter v njem hrane za teden dni. Po potrebi je vsak teden eden od udeležencev v ponedeljek šel na planino z vprežnim vozom in peljal daljše predmete, na primer štirimetrske deske. Določene materiale so svojci udeležencev pripeljali z vozovi tudi čez teden ter se nato s praznim vozom vrnili v dolino ali pa so naložili drva, »hmelovke« in prekle za fižol.
Jedlo se je trikrat na dan, zjutraj in zvečer je bil obrok topel, okrog 14. ure pa je bila mrzla malica. Ne, ni bilo kuhinje, vsak si je kuhal sam, kar je pač prinesel iz doline. Običajni jedilnik: zjutraj žganci (ajdovi ali koruzni) in mleko ali knajpova kava; zvečer kuhana klobasa, pogret golaž, pripravljen v nedeljo doma, ali pa pogrete različne konzerve iz »UNRA paketov«, ki smo jih dobili od zaveznikov (Američani, Angleži) kot tujo pomoč takratni mladi državi. V teh paketih je bilo poleg mesnih predelanih in konzerviranih jedi tudi mleko v prahu, kakav, piškoti, čokolada in še kaj drugega. V nekaterih paketih so bile tudi cigarete znamke Camel.
Gozdarska kuhinja, kjer smo pripravljali jedi, je bilo ognjišče, postavljeno pred psom. Oskrba tega ognjišča z drvmi je bila v moji domeni. Naložili so mi nalogo, da sem moral skrbeti, da je bil ogenj pravočasno zakurjen. Za dobro suha drva sem poskrbel že čez dan.