
Resnija vzpostavlja most s slovenščino
Resnija Ređepi iz Makedonije, ki že petnajst let živi v Sloveniji, je prek javnih del na Jesenicah zaposlena kot prevajalka. Pomaga pri komunikaciji otrok v šolah in vrtcu, staršev na govorilnih urah, tujcem na zavodu za zaposlovanje, v jeseniški bolnišnici ...
Resnija Ređepi govori pravzaprav vse jezike nekdanje Jugoslavije: hrvaško, srbsko, bosansko, makedonsko, albansko in seveda tudi slovensko, obenem pa tudi angleško. Ima peto stopnjo izobrazbe, v Makedoniji je poučevala angleščino v osnovni šoli in ima naziv sodelavec prevajalca.
Na Jesenicah je delež tujcev 7,8 odstotka, kar je precej več od slovenskega povprečja, kjer znaša 5,2 odstotka. Strokovne delavke Centra za socialno delo (CSD) Jesenice so čedalje pogosteje ugotavljale, da zelo težko komunicirajo s tujci, ki ne znajo slovensko, same pa ne govorijo albansko, makedonsko ... Ker se je pokazalo, da imajo podobne težave tudi v drugih jeseniških ustanovah, denimo v bolnišnici, na zavodu za zaposlovanje, v šolah, je direktorica CSD Jesenice Anita Bregar začela iskati možnosti, da bi olajšali sporazumevanje v pogovorih izven upravnih postopkov, pa ne le na centru, ampak v vseh jeseniških ustanovah, kjer se pogosteje srečujejo s tujci. Idejo je podprla Občina Jesenice in tako so januarja letos prek javnih del zaposlili prevajalko Resnijo Ređepi, ki govori pravzaprav vse jezike nekdanje Jugoslavije: hrvaško, srbsko, bosansko, makedonsko, albansko in seveda tudi slovensko, obenem pa tudi angleško. Ima peto stopnjo izobrazbe, v Makedoniji je poučevala angleščino v osnovni šoli in ima naziv sodelavec prevajalca. Resnija, ki prihaja iz Makedonije, v Sloveniji živi petnajst let (živi na Bledu), ta čas sodeluje z devetimi jeseniškimi ustanovami: Osnovno šolo Prežihovega Voranca, Osnovno šolo Toneta Čufarja, Osnovno šolo Poldeta Stražišarja, Srednjo šolo Jesenice, Vrtcem Jesenice, Splošno bolnišnico Jesenice, Zavodom RS za zaposlovanje, Upravno enoto Jesenice in Centrom za socialno delo Jesenice. Iz omenjenih ustanov Resnijo pokličejo, ko jo potrebujejo, prav tako je za njih pripravila dvojezične zloženke, vabila, vpisnice za vrtec ... Največ dela z učenci v osnovnih šolah, zlasti na Osnovni šoli Prežihovega Voranca, kjer imajo kar 75 tujcev. Učencem pomaga pri razumevanju snovi, v pomoč je tudi učiteljem pri komunikaciji z učenci, prav tako pa prevaja tudi staršem na govorilnih urah, je povedala. Iz ostalih ustanov jo pokličejo, ko jo potrebujejo, denimo iz bolnišnice, zavoda za zaposlovanje ... Po Resnijinih besedah otrokom največ težav pri slovenščini povzroča slovnica, sicer pa se dokaj hitro naučijo jezika. Počasneje gre pri starših, zlasti mamah, ki so običajno doma in niso v stiku s slovenščino. So pa, odkar z njimi sodeluje Resnija, začele hoditi tudi na govorilne ure v šole; prej so namreč hodili očetje, ki edini razumejo slovensko. Resnija enkrat mesečno sodeluje tudi v skupini Albank, ki se srečujejo na centru za socialno delo, se učijo jezika in obenem družijo. S tem, ko lahko poklepetajo med seboj, so tudi odprejo in po Resnijinih besedah je viden velik napredek glede vključenosti in komunikacije.
Po besedah Anite Bregar je Resnija zavezana h korektnemu prevajanju in k zaupnosti informacij. Med uporabniki je zelo dobro sprejeta in je nepogrešljiva pomoč ter po besedah Anite Bregar res prava oseba za to delo. »Tudi ko se konec leta projekt javnih del izteče, si bomo prizadevali, da najdemo možnost, da ostane, kajti potrebe po njenem delu zagotovo so,« je dejala Bregarjeva. Kot je dodala, z zaposlitvijo prevajalke, ki sodeluje v več ustanovah, njeno delo pa koordinirajo na centru za socialno delo, orjejo ledino v državi, dosedanje izkušnje pa so več kot odlične.