Latinska Amerika skozi pogovore

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: GG Plus / nedelja, 15. maj 2016 / 23:28

»V zelo redkih državah na svetu se je nakopičilo toliko nostalgije kot v Argentini. Najprej so tu Španci, ki se jim toži po oddaljeni domovini, potem Indijanci, ki tožijo po izgubljeni svobodi in eksistenci. Za njimi pridejo gavči, ki jih je z njihove lastne zemlje spodrinila in izgnala evropska civilizacija, pa se zdaj spominjajo divje neodvisnosti. In na koncu so tu še emigranti, kajti tudi ti pogrešajo svojo Evropo in tisočletne navade. Argentinec je torej še kako nagnjen k nostalgiji. Argentina, se pravi to, kar je danes Argentina, je bila v času španske kolonizacije velikansko, skoraj prazno in v glavnem puščavsko ozemlje. Ljudje, ki so nam vladali v drugi polovici prejšnjega stoletja, so bili napredni intelektualci, kot bi dejali v današnjem jeziku, in so menili, da mora država odpreti svoja vrata evropskih emigrantom, če se hoče razvijati. Na ta način je v Argentino prišlo na milijone emigrantov, med njimi tudi Slovenci. To so bila človeška bitja, predvsem osamljeni možje, ki so za vedno zapustili svoje revne vasi, za katere so ravno v tistem času umirali njihovi očetje in dedje. Res je, da so sem prihajali z velikim upanjem, vendar hkrati z globoko žalostjo. Na splošno lahko rečemo, da so našo zemljo naselili ljudje, ki jih je zaradi oddaljenosti od doma zajela globoka melanholija.« (Str. 36–37)

Tako je sloviti argentinski pisatelj Ernesto Sabato (1911–2011) leta 1989 razložil Marku Jenšterletu, takrat dopisniku Dela in Tanjuga v Buenos Airesu, od kod argentinska nostalgija. Ta se po svoje izkazuje tudi v tangu. »Verjetno gre za edini oziroma enega redkih plesov na svetu, ki ni evforičen, vesel in obrnjen navzven. Tango je namreč obrnjen vase in dramatičen. Kot je dejal eden njegovih največjih ustvarjalcev: 'To je žalostna misel, ki se pleše'.« Marko Jenšterle je eden najboljših poznavalcev fenomenov Latinske Amerike pri nas, to se je izkazalo tudi v dolgem intervjuju, ki sva ga naredila za Snovanja 28. okotobra 2014. Njegovi intervjuji pa so prava zbirka trofej. Da je res tako, pričajo svetovno znana imena intervjuvancev. Denimo: literati Ernesto Sabato, Zoe Valdes, Mario Benedetti, Sergio Ramirez, Ernesto Cardenal, Isabel Allende, pisateljici slovenskih korenin Vlady Kociancich in Alejandra Laurencich, glasbeniki Lila Downs, Mercedes Sosa, Ariel Ramirez, Caetano Veloso, Omara Portuondo, Gilberto Gil … Sprejel ga je tudi največji med Latinoameričani – legendarni pisatelj Gabriel Garcia Marquez – za celo uro in pol. Felicitaciones!