Panjske končnice kot nekoč

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / ponedeljek, 9. maj 2016 / 11:18

V Galeriji Stolp na Blejskem gradu je v maju na ogled razstava Poslikane panjske končnice avtorice Anje Bunderla. Izdelane so po izvirni tradicionalni tehniki, ki jo slikarka oživlja po več kot sto letih.

Bled – Kdo ne pozna motivov s panjskih končnic, kot so babji mlin, ko vanj vstopi stara ženska in ven pride mladenka, ali pa ko hudič brusi babi jezik in slika, na kateri vidimo, da živali nesejo lovca na pogrebu … Ti in drugi motivi so tako kot panjske končnice v celoti edinstvena slovenska kulturna dediščina. Delovna skupina Koordinatorja varstva žive kulturne dediščine je letos februarja obravnavala pobudo za vpis poslikane panjske končnice v Register žive kulturne dediščine. Kot prijavljena nesnovna kulturna dediščina te odgovarjajo kriterijem in so zato primerne za vpis. »Vpis v Register žive kulturne dediščine pomeni priložnost za kulturo in turizem, predvsem pa zavedanje, da sami začnemo bolj ceniti svojo tradicijo in jo poustvarjati s spoštovanjem,« meni Anja Bunderla, avtorica in prijaviteljica pobude, ki jo tokrat spoznavamo tudi kot slikarko in čebelarko, ki se je lotila zanimivega projekta poslikavanja panjskih končnic po originalnih motivih, ki jih hranijo v Čebelarskem muzeju v Radovljici, v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani in v zbirki ob čebelnjaku Antona Janše na Breznici.

Anja že pet let sodeluje s Čebelarskim muzejem v Radovljici, kjer jo je tudi prevzel čudoviti svet panjskih končnic, ki jih je začela podrobneje raziskovati in se kot profesorica likovne umetnosti začela zanimati za poslikave – od pomena naslikanih podob do tehnik in materialov, s katerimi so bile te pred sto petdeset in več leti naslikane. Na razstavi v grajskem stolpu je na ogled dvainpetdeset panjskih končnic z različnimi motivi, ki jih je avtorica izdelala po izvirni tradicionalni tehniki. Zanje se je uporabljal smrekov les brez grč in s čim bolj gostimi letnicami, slednje je značilno za počasi rastoča drevesa. Dimenzije končnic so bile različne vse do Antona Janše, ki je predpisal mere, česar pa se ljudje niso ravno držali. »Pigmente za barve so pridobivali iz narave, okoliških kamnin, apnenca, krede, črnega oglja … Barve, ki jih niso dobili na ta način, so odkupovali od slikarjev. Tako sem tudi sama pridobivala barve in jih mešala z lanenim oljem, ki je najboljša zaščita za les. Take končnice so bile tudi zelo obstojne. Konec 19. stoletja so jih začeli izdelovati tovarniško in ne z naravnimi barvami, zato so bile te slabše kakovosti,« pojasnjuje Anja Bunderla, ki je podobe izbirala med več kot šeststo različnimi motivi, ki so na tri tisoč in več originalnih poslikanih končnicah, ki so v javnih in zasebnih zbirkah.

Čebelarji so hoteli zaščititi svoje čebele, zato so naročali zaščitne simbole, od monogramov do raznih svetniških motivov. Sledijo satirični motivi, zgodbe iz vsakdanjega življenja, zgodovinski motivi in pomembni dogodki v posameznih krajih. »Seveda sem imela skušnjavo naslikati kakšen novodobni motiv, a sem se držala koncepta ustvariti podobe starih končnic, kakršne so bile, ko so bile sveže naslikane. Sto let ni nihče delal na ta način, znanje je šlo v pozabo,« je bila trdna pri svojem delu Anja: »šele ko dobro poznaš zgodovino, se lahko 'igraš' tudi na svoj način. Zame je bilo tako slikanje tudi izziv, saj sem se morala znebiti svojega pogleda na to, kako naj bi bilo kaj videti, in slediti slikam originalnih avtorjev. Svoje slikarsko znanje sem včasih morala odmisliti. Pravi izziv je bil pri slikanju dobiti nekoliko boj okorno roko.«

Mojstrica slikanja panjskih končnic po starem želi s projektom predvsem poudariti, da vsak motiv, naslikan na deščico, še ni poslikana panjska končnica in da smo vse prevečkrat priča podcenjevanju dediščine. Tako lahko v prodaji vidimo panjske končnice, pri katerih je vprašljiva izbira lesa, ki je celo namerno staran s tem, da ga naredijo luknjičastega. »Originalne stare panjske končnice niso nikoli bile črvive in luknjičaste, ker so bile zaščitene z lanenim oljem. Prav tako njihove dimenzije niso enotne, da ne govorim o motivih, ki so sicer povzeti, a so daleč od tistih, ki so na originalih. Izdelovalci jih danes slikajo z akrilnimi barvami, ki so manj obstojne ...« Seveda pa je taka izdelava hitrejša in cenejša. Anja Bunderla je prepričana, da je ljudi treba informirati in jim ponuditi možnost, da prepoznajo razliko, kakšna je tradicionalno poslikana panjska končnica in kaj to ni. V galeriji je na voljo tudi razlaga motivov v slovenskem in angleškem jeziku. Na Razstavi o čebelah, ki bo na Ljubljanskem gradu med 21. majem in 25. septembrom, bo Anja Bunderla pripravila tudi prikaz izdelave poslikanih panjskih končnic po tradicionalnem postopku.