Joči, draga, nad to pomladjo

Predsednik republike se je 29. oktobra 2015 ob odkritju spominske plošče zakoncema Hribar na gradu Strmol (januarja 1944 ju je zločinsko umoril VOS, leta 1946 je bil Rado Hribar razglašen za narodnega izdajalca, rehabilitiran 2000) opravičil in obžaloval zločin v imenu države. Omenil je VOS (preverjeni komunisti), ne pa partizanov, in tako simbolno ločil partizanski osvobodilni boj od komunistične revolucije in njenih zločinov.

»Velja govorjena beseda!« piše ob tem dogodku na spletni strani predsednika. A takih besed čez pol leta na letošnji državni proslavi dneva upora proti okupatorju nismo slišali, tudi ne v slavnostnem govoru predsednika najvišjega zakonodajnega telesa, državnega zbora. Nevednost, pozabljivost ali …? Rdeča nit govora je bilo udejanjenje treh vrednot: upora, tovarištva in svobode. Tem pa je treba dodati tudi tokrat zamolčano (eno) resnico.

Upor: Nihče več ne more zanikati, da se za njim ni skrivala revolucija za prevzem oblasti in s tem zlorabe partizanov ter mnogih komunistov. Ni bilo povedano, da je OF čez dobrega pol leta od ustanovitve z revolucionarnimi zakoni in samooklicanim zastopanjem naroda monopolizirala upor. Zato je po koncu vojne tudi prelomila obljubi o uvedbi demokracije in samoodločbi naroda.

Tovarištvo: Zlorabo zaupanja v tovarištvo je ponovno doživel Kocbek, ko so z njegovo pesmijo Pentagram (ne prvič) zagovarjali rdečo komunistično zvezdo in koalicijski značaj OF. E. Kocbek jo je napisal med vojno, ko je še verjel tovarišiji.

Svoboda: Verjetno je najbolj pogosto zlorabljena. Množica dokumentov, pričevanj, prikritih grobišč vedno znova potrjuje, da je jugoslovansko/slovenski državni sistem grobo kršil človekove pravice z namenom ohranitve (v govoru zamolčane) politične komunistične diktature vse do prvih demokratičnih volitev.

V današnji slovenski ustavi je vgrajen tudi temeljni cilj, preprečiti vsakršen poskus ponovne vzpostavitve starega sistema. Komunistična partija je po zgledu sovjetov podstat ustvarjala že pred okupacijo, od njenega začetka z likvidacijami zavednih in vplivnih Slovencev kot političnih nasprotnikov, ne pa okupatorjev. Poraz fašizma in nacizma je svobodo in demokracijo prinesel samo polovici Evropi, ne pa celi.

Partizanski komandant Franc Sever Franta, nesojeni general in narodni heroj, je v komentarju o koncu vojne nenavadno kratek, čeprav je izdal knjigo Trenutki odločitev. Podoben je bil tudi televizijski intervju z Ladom Ambrožičem aprila 2013. Povedala pa sta marsikaj, kar je bilo za širšo javnost tabu tema. Tudi to, da so Kardelj, Maček in drugi skrivali, kakšna revščina in nadzor je bil v Sovjetski zvezi, zato, ker če bi jih poznali, nihče ne bi šel v partizane.

Joči, draga, nad to pomladjo, okrog naju (spet) sence temnijo …, najina žalost je slovesen obred … Bi Kocbek s to pesmijo ob 75-letnici OF mislil na Slovenijo?

Franc Pintar, Bled