O furlanskih stavbenikih

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 28. april 2016 / 10:58

Konservatorska svetnica dr. Nika Leben je na Muzejskem večeru v Gorenjskem muzeju predavala o vlogi furlanskih stavbenikov v arhitekturi in stavbarstvu Gorenjske.

Kranj – Za svojo doktorsko disertacijo pred štirimi leti je dr. Nika Leben pod raziskovalno lupo vzela obdobje na prelomu 19. stoletja, ko je na Gorenjskem delovalo največ stavbenikov in arhitektov iz Furlanije v severni Italiji. Lebnova je tudi sicer na kranjski enoti Zavoda za varstvo kulturne dediščine glavna konservatorka za Gorenjsko in se ukvarja s sakralnimi objekti, gradovi, stavbno dediščino, ki je razglašena za kulturni spomenik … Radovljiška graščina, Blejski grad, Khislstein, grad Tuštanj, so le nekateri izmed pomembnejših kulturnih spomenikov, pri katerih obnovi je sodelovala. Z izrazom 'furlanski' opredeljuje stavbenike italijanskega in furlanskega rodu, ki so hodili na sezonsko delo na Gorenjsko iz bližnje Furlanije, pokrajine v severovzhodnem delu Italije. Njihovo izhodišče je bil Moggio oziroma po slovensko Možac, saj ta majhna občina leži ob slovensko-italijanski narodnostni meji. Tam so se izobraževali tako stavbeniki kot za poklice, povezane z gradbeno stroko: opekarji, zidarji, kamnoseki, mozaicisti, slikarji in drugi, ki so gradili javne zgradbe v številnih krajih avstro-ogrske monarhije. Kot je povedala Lebnova, je večino podatkov o stavbenikih pridobila v knjigi Friuli migrante italijanskega avtorja Lodovica Zaninija, ki je v veliki meri popisal furlanske stavbarske mojstre. V Možac so se hodili šolati tudi moški iz Slavonije.

Eden najpomembnejših furlanskih stavbenikov pri nas je bil zagotovo Giuseppe Josef Fuso (1859–1916), čigar sorodnike v Možacu je Lebnova tudi obiskala. »Bil je 'kapel mojster', podpiral je glasbenike in umetnost. V Kranj ga je pripeljal Vinko Majdič. Znal je slovensko, umrl je v Deželni bolnici v Ljubljani.« Bil je odločilen stavbenik za oblikovanje Kranja v takratnem času, imel je svoj atelje, nekaj zaposlenih delavcev, bil je lastnik več stanovanj, ki jih je tudi oddajal. Njegov delež je pomemben pri izoblikovanju kokrškega predmestja, starejše četrti ob današnji Cesti Staneta Žagarja, sodeloval pa je tudi pri posegih in prenovah v starem delu mesta. V Kranju je zabeleženih več kot sto šestdeset njegovih posegov. Eden izmed pomembnih stavbenikov je tudi Angelo Molinaro, ki je Kranju zapustil tri stavbe na Zlatem polju, na Bledu je veliko gradil Ermenegildo Pezzano, ki ga je najel župnik Jakob Aljaž, za katerega je gradil župnišče na Dovjem pa kapelico na Kredarici. Pezzano je sodeloval tudi pri oblikovanju vilske četrti v Radovljici. Prav tako sta na Bledu delovala Andrej in Viktor Tolazzi, oba iz Mužaca, ni pa jasno, v kakšnem sorodu sta si bila. Alberto Valli, po rodu iz Švice, je v Slovenijo prišel preko Furlanije. Na Jesenicah imamo čudovito Vilo Valli. V Bohinjski Bistrici je zidal Franz Faleschini, v Tržiču Anton Zussino, v Kamniku pa Bartolo Clarini. Kot je še dejala Lebnova, je eden od namenov njenega raziskovanja furlanskih stavbenikov pri nas, da spodbudi tudi kolege po drugih območjih Slovenije, da podobne raziskave opravijo za svoja področja.