Tajkunstvo ima izvor v Udbi

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Kranj / / 09:43

Publicist Roman Leljak je predstavil knjigo Špiclji Udbe, nadaljevanje knjige Speča Udba, v kateri je razkril imena sodelavcev te tajne službe nekdanje Jugoslavije.

Stražišče – Zakaj toliko govorimo o Udbi, je predstavitev Leljakove knjige prejšnji teden v Stražišču začel Branko Grims, predsednik Mestnega odbora SDS Kranj, ki je s pisateljem in publicistom vodil pogovor o tej temi pred tokrat precej maloštevilnim občinstvom. Ker so z njo povezane stvari še danes zelo aktualne, ker je imela Udba v takratni državi razvit svoj gospodarski sistem, ki je omogočal, da se je mnogo denarja pred slovensko osamosvojitvijo prelilo v tujino, danes pa se vrača na bančne račune nekaterim posameznikom, ki bogatijo na račun slovenske države in državljanov, je dejal Grims. Tudi tajkunstvo ima svoj izvor v Udbi, v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, pravi Roman Leljak v svoji novi knjigi in zatrjuje, da njihove sledi v slovenskem gospodarstvu najdemo še danes, nekatere njenih ljudi celo kot lastnike današnjih podjetij.

Ključni cilj Udbe, tajne službe takratne komunistične partije, je bil po letu 1945 »boj proti narodnemu sovražniku«. Ko je komunizem prišel na oblast, je začel obračunavati z notranjim sovražnikom, temu je bilo namenjeno kar 60 odstotkov dela Udbe, 30 odstotkov sovražni emigraciji in le desetina kontraobveščevalni dejavnosti, je razložil Leljak, ki vire za svoje knjige išče v državnem arhivu, zadnje čase pa tudi v arhivih na Hrvaškem. Žal je bila velika večina dokumentov, ki pričajo o delovanju Udbe, po slovenski osamosvojitvi v pričakovanju nove oblasti uničenih, kar otežuje raziskovanje. Leljaku je tudi žal, da po arhivih brska le peščica ljudi, medtem ko v njih še nikoli ni videl uveljavljenih slovenskih zgodovinarjev ali študentov zgodovine, ki bi morali po njegovem raziskovati to obdobje slovenske preteklosti.

Udba je delovala v operativnih centrih z zaposlenimi uslužbenci po vsej Sloveniji, v sedemdesetih letih pa je svoje delovanje okrepila s civilnimi sodelavci, je organizacijo in metode dela občinstvu pojasnil Leljak. Med njimi so bili direktorji bank in podjetij, sodniki, tožilci pa tudi veliko običajnih ljudi ... Leljak pojasnjuje, da so na sodelovanje pristali iz različnih razlogov, nekateri zaradi patriotizma, drugi zaradi denarja, tretji zato, ker so se kakorkoli kompromitirali in je Udba obremenilne okoliščine izkoristila tako, da jih je pritegnila k sodelovanju. Ocenjuje, da je od petdesetih do devetdesetih let prejšnjega stoletja (vsega obdobja sicer še nima raziskanega) za Udbo delalo okoli 30 tisoč ljudi. »Tako se je ustvaril novi srednji razred, saj je znano, da je komunistična oblast siceršnji srednji razred uničila. Sodelavci Udbe so imeli velika pooblastila, zaradi sodelovanja z njo pa tudi materialno korist in številne privilegije, zato so živeli bolje od ostalih državljanov,« pravi Leljak, ki meni, da so nasledniki ljudi, ki so imeli v preteklih desetletjih koristi od Udbe, danes volilno telo tranzicijske levice, zato pa se v državi tudi nič ne spremeni na bolje. Poudaril je tudi, da se od številnih sodelavcev Udbe, ki jih poimensko navaja v svojih dveh knjigah, doslej še ni­hče ni javno razkril.