Gaudeamus igitur
Je himna maturantov, diplomantov. Opeva mladost, veselje, lahkotno življenje, minljivost, akademijo, profesorje. Naj živi duh šole in trajno naj cveti. Besedilo je staro vsaj 900 let in izvira iz univerze v Bologni. Vivat akademia, vivant profesores pojejo dijaki tudi v našo čast.
Dijaki nestrpno pričakujejo svoj maturantski ples in priprave nanj so dolge in tudi drage. Plesne vaje, izbira in nakup obleke, priprava govorov, predstavitev razredov … Ob tem se lahko povežejo ali skregajo, kadar so strasti in pričakovanja preveč različna. Pri nas, v Naklem, smo najbolj ponosni, da imamo lahko maturantski ples doma, v svoji dvorani. Vse je poznano, vrhunsko pripravljeno in ker je doma, je tudi najceneje. Naši dijaki plačajo 30 evrov, drugod 45 in tudi 50 evrov za eno vstopnico. Kje so potem še obleka, čevlji, frizura in še kaj … Z dijaki smo se pogovarjali o obleki. Ena je plačala za obleko 15 evrov, drugi dijak je šel v trgovino Hugo Boss, povedal svojo željo in plačal 800 evrov, tretji je sešila obleko teta šivilja. Meni so se zdele te šiviljine obleke najlepše, najbolj unikatne in mladostne. Dijaki lesarske šole so si sami izdelali lesene kravate in tudi leseni metuljčki so zelo popularni. Torej unikatno in izvirno, le če si upaš biti drugačen. Pozorna sem bila na besede, ki so jih izrekali dijaki in profesorji v zahvalo vsem vpletenim v ta življenjski krog. Profesorji so poudarili znanje in talente, ki so jih razvili, človečnost, ki naj jo ohranijo. Naj spodbujajo svojo podjetnost, ki jim bo odprla vrata za delo povsod po svetu, tudi in predvsem doma. Dijaki so se še posebej zahvalili za potrpežljivost, razumevanje za mladostne nevšečnosti in ljubezen, s katero jih vzgajamo. Skoraj vsi so se zahvaljevali tudi kuharjem za sveže pripravljeno in okusno hrano. To je vrednota. Šole v tujini tega ne nudijo. Na voljo je kantina s sendviči in to je to. Torej smo še socialna in bogata država. Prav tako niso pozabili na čistilke, hišnike in vse drugo osebje, ki jim omogoča brezskrbno šolanje. Družine, ki imajo svoje otroke na tej poti, se potem še kar nekaj časa pogovarjajo, kako je bilo tukaj in kako tam. Beseda nanese na voditelje in ko povem, da je pri nas voditeljica Bernarda Žarn, reče eden od obiskovalcev maturantskega plesa, potem pa je bila prireditev na nivoju, v lepi slovenščini. Se pravi, da je danes luksuz, če na javni in svečani prireditvi govoriš v lepi slovenščini. Imamo fante in fantke, ki s svojimi šalami niso tako smešni, kot se zdijo. Prav tako se zdi, da se včasih ne ve, kdo je glavni na maturantskem plesu, maturanti ali je to šov voditelja. In še nekaj se mi zdi pomembno. To je ples, torej naj se tudi in predvsem pleše. Naj bo to dan ponosa in radosti za vso družino, ki ima maturanta. Veselite se torej, ko je duša mlada.