
Türk se je predstavil
Generalni skupščini Združenih narodov se je v sredo predstavil kandidat za generalnega sekretarja Danilo Türk. V torek je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur.
Türk izpostavil izkušnje
V Generalni skupščini Združenih narodov (ZN) so ta teden prvič v 70-letni zgodovini organizacije izvedli javna zaslišanja devetih kandidatov za novega generalnega sekretarja ZN, med njimi tudi nekdanjega predsednika republike in visokega uslužbenca ZN Danila Türka. Njegova predstavitev je potekala v sredo, skupaj z odgovarjanjem na zastavljena vprašanja predstavnikov držav članic Generalne skupščine pa je bila dolga dve uri. Türk je poudaril, da zelo dobro pozna delo ZN, saj je z njo povezan že trideset let, nazadnje pa je bil pet let namestnik nekdanjega generalnega sekretarja ZN Kofija Annana za politične zadeve. Po njegovem so ključna področja delovanja svetovne organizacije ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, trajnostni razvoj ter človekove pravice in humanitarno delo. »Neprenehoma in energično bi si prizadeval uresničiti svojo vizijo, da morajo biti v delu ZN na prvem mestu ljudje,« je povedal Türk, ki je kot svoje glavne odlike za novega generalnega sekretarja ZN naštel »izkušnje, zavezanost in vizijo«. Novega generalnega sekretarja bo na koncu izbral Varnostni svet oz. ga predlagal v potrditev Generalni skupščini. Položaj bo novi generalni sekretar zasedel leta 2017, še vedno pa se lahko prijavijo tudi novi kandidati.
Interpelacija ministrice Kopač Mrak
Poslanska skupina SDS je zaradi primera odvzema koroških dečkov njunima starima staršema in dodelitev v rejništvo ta teden vložila interpelacijo zoper ministrico za delo, družino in socialne zadeve Anjo Kopač Mrak. Po besedah njihove poslanke Suzane Lep Šimenko je bilo v postopku dodelitve dečkov v rejništvo, ki ga je vodil Center za socialno delo Velenje, storjenih veliko nepravilnosti, kar je zadosten razlog za interpelacijo. Ministrici očitajo tudi prikrivanje strokovnih napak in vpletanje politike v stroko. Kopač Mrakova, ki bo tretja ministrica v mandatu aktualne vlade, ki jo bodo interpelirali, odgovarja, da zaradi zaščite otrok politična razprava o primeru koroških dečkov ni primerna. Predsednik SD Dejan Židan pa je spomnil, da je ravno SD v letu 2010 pripravila družinski zakonik, kjer so bile pravice starih staršev pri posvojitvah ustrezno urejene. Varuhinja človekovih pravic Vlasta Nussdorfer je sicer po seznanitvi s primerom ocenila, da pravice dečkov niso bile kršene, argumenti za njuno namestitev v rejništvo so bili tehtni, njun oče kot edini živi roditelj z roditeljsko pravico pa je tudi dal soglasje za oddajo otrok v rejništvo. Je pa Nussdorferjeva ob tem opozorila, da bi v zgodbi koroških dečkov vse skupaj lahko potekalo na prijetnejši način, da se še dodatno ne travmatizira otrok. Varuhinji se tudi ne zdi prav, da o takem primeru, čeprav ga strokovno ne poznajo, odloča kar celotna javnost.
Predlagajo razrešitev Štefaneca
Poslanci NSi in nepovezani poslanci so v državni zbor ta teden vložili predlog, da se predsedniku republike Borutu Pahorju predlaga razrešitev predsednika Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) Borisa Štefaneca, ki mu očitajo kršenje ustave in zakonov. Predlog sklepa o predlogu za razrešitev Štefaneca so sicer pripravili v ZaAB, katerega predsednica je Alenka Bratušek iz poslanske skupine nepovezanih poslancev. V obrazložitvi predloga so med drugim zapisali, da je delovanje komisije in opravljanje njenih, za družbo pomembnih nalog in pristojnosti, popolnoma onemogočeno, odkar je njen predsednik leta 2014 postal Štefanec, ki za opravljanje svoje funkcije ni niti osebnostno niti strokovno primeren, niti ne razpolaga z ustreznimi vodstvenimi in organizacijskimi sposobnostmi, ki bi mu omogočile vodenje takšnega organa. Štefanec se je na poziv k razrešitvi odzval z oceno, da gre za pritisk ali celo napad na delo KPK ter neposreden pritisk na delo upravnega sodišča, ki obravnava in odloča o odločbi KPK glede kandidature Bratuškove za evropsko komisarko.
Umrl Tomaž Pandur
Med vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču je v torek zaradi srčne kapi umrl 53-letni gledališki režiser Tomaž Pandur, ki je zaslovel že s prvo profesionalno uprizoritvijo iz leta 1989 – s Svetinovo Šeherezado v Slovenskem mladinskem gledališču. Od leta 1989 do 1996 je bil umetniški vodja SNG Drame Maribor, med velikimi odrskimi projekti v tem obdobju so bili Faust, Hamlet, Božanska komedija ... Mariborski opus mu je prinesel številne nagrade: Borštnikovo nagrado, nagrado Prešernovega sklada, nagrado za življenjsko delo Bojana Stupice, Glazerjevo nagrado ... Po petletnem umiku je začel režirati v tujini, kasneje je ustanovil svoje gledališče Pandur.Theaters, ki ga vodi njegova sestra, dramaturginja Livija Pandur. Leta 2014 je po osemnajstih letih ponovno režiral v Ljubljani.