Še vedno prazen

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Šenčur / torek, 12. april 2016 / 13:40

Če bi bil trgovski center Baumax v Šenčurju v treh letih, kolikor je bil odprt, deležen tolikšnega obiska kupcev, kot je bil prazen zadnje mesece deležen javne pozornosti, ga sploh ne bi bilo treba zapreti. Tako pa so ga zaradi nerentabilnosti zaprli in od maja lani je stavba na zemljišču ob avtocestnem izvozu še vedno prazna.

Trgovski centri s takšno in drugačno ponudbo so zadnje desetletje rasli kot gobe po dežju, kakšnega od njih so tudi zaprli, a brez posebnega vznemirjenja okolice, saj tržne zakonitosti pač delujejo po svoje. Tudi zaprtje tega najprej ni povzročalo skrbi, češ v izpraznjeni objekt se bo že nastanil kak drug trgovski center – še bolje, bo pa izbira večja. Toda nad izbiro, ki jo je v zadnjem lanskem četrtletju obetala država, okoliško prebivalstvo (Šenčurja in bližnjega Kranja) še zdaleč ni bilo navdušeno. Prazna stavba je bila namreč prepoznana kot primerna za nastanitev beguncev, ki so se od septembra lani z južne meje prek Slovenije zgrinjali proti severnejšim obljubljenim deželam. Dohitela jih je zima in potrebovali so toplejšo streho nad glavo, kot so jo nudila dotedanja šotorišča. Domačini so se uprli, da bi prazni Baumax postal nastanitveni center za migrante, februarja letos tudi z množično obiskanim shodom proti tej nameri oblasti. Država je nato misel na nastanitev v Šenčurju opustila, pa ne zaradi ogorčenega protesta z raznovrstnimi gesli proti migrantom in aktualni vladi, pač pa verjetno zaradi hudo dragega najema praznega poslopja (las­tniki so menda hoteli za mesečni najem kar 150 tisočakov), naposled pa tudi zato, ker se je spremenila evropska politika do migrantov in sedaj njihova pot v Evropo ne vodi več skozi Slovenijo.

Lokalna skupnost se je v želji, da v nekdanji trgovski center ne bi dobili migrantov, aktivno vključila v iskanje morebitnih najemnikov, vendar vse doslej zaman. Nič še ni novega, od februarja odgovarja šenčurski župan Ciril Kozjek, ki se je skupaj z nepremičninskimi posredniki udeleževal sestankov s predstavniki avstrijskih lastnikov, ti pa niso dovolj popustili pri ceni najema ali prodaje, da bi se kateri od tistih, ki so se zanimali, želel naseliti v opuščeni stavbi. Predrago je bilo za ruskega izdelovalca plovil, predrago tudi za državo za ureditev arhiva. To sta le dva morebitna interesenta, o katerih so krožile neuradne informacije, so bili pa verjetno tudi drugi, ki so zaradi vztrajanja lastnikov pri visoki ceni opustili svoje namere. In o Baumaxu, čeprav še naprej stoji osamel in prazen kot novembra, decembra, januarja, februarja ..., ko je še buril duhove, se danes ne govori več. Da le v njem ni migrantov, pa je okolica zadovoljna!