
Probacijska služba še letos
Minister za pravosodje Goran Klemenčič je ob dnevu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij napovedal skorajšnjo vrnitev pravosodnih policistov na vhode sodišč in ustanovitev probacijske službe.
Brdo pri Kranju – »Verjamem, da bomo čez leto dni že imeli pripravljeno institucionalno in pravno podlago za ustanovitev probacijske službe, ki bo tako kot drugod po svetu razbremenila naš zaporski sistem,« je v sredo na slovesnosti ob dnevu Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) na Brdu pri Kranju napovedal pravosodni minister Goran Klemenčič. Med pomembnejšimi novostmi je minister izpostavil tudi že sprejeto odločitev, da se na vhode najpomembnejših sodišč v državi spet vračajo pravosodni policisti, kar bo po njegovem imelo predvsem izjemen simbolni pomen in bo prispevalo k večjemu ugledu poklica. Klemenčič je sicer na tradicionalni slovesnosti skupaj z generalnim direktorjem URSIKS Jožetom Podržajem podelil priznanja najzaslužnejšim delavcem na področju izvrševanja kazenskih sankcij, ob tej priložnosti pa je priseglo tudi 13 novih pravosodnih policistk in policistov.
Probacijsko službo naj bi pilotno zagnali še letos, izvajali pa naj bi jo specialisti za socialno delo, penologijo, kriminologijo in psihologijo. Njihova naloga bo med drugim spremljanje pogojno obsojenih in pogojno odpuščenih iz zaporov, nudenje pomoči pri njihovi integraciji v družbo ter preverjanje, ali izpolnjujejo zahteve, ki jim jih je postavilo sodišče. Slovenija je sicer edina država članica Evropske unije, ki še nima probacijske službe.
»V zadnjem letu nam je uspelo obrniti negativni trend na področju financ, zaposlovanj in normativnih dejavnosti in zavezujem se, da bomo s tem nadaljevali. V lanskem letu smo sprejeli obsežno novelo temeljnega zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki je prinesel nekaj pomembnih rešitev tako na področju varstva človekovih pravic in dostojanstva kot pri zmanjšanju birokratskega dela,« je dejal minister Klemenčič. Za uspeh šteje tudi lansko zaposlitev 25 novih pravosodnih policistov in strokovnih sodelavcev po dolgih letih zatišja, sprejetje novega akta o sistematizaciji in pripravo osnutka normativov in standardov. »Kljub nezavidljivi finančni situaciji smo s prodajo nepremičnin našli tudi nekaj dodatnih sredstev za nakup vozil in zaščitne opreme,« je poudaril. Poplačali so tudi okoli 2,5 milijona evrov dolga, ki je v preteklosti nastal v bivših kazensko-gospodarskih zavodih, z mrtve točke pa so premaknili tudi projekt gradnje novega zapora na Bizoviku.
Generalni direktor URSIKS Jože Podržaj je opozoril, da je bilo leta 1995 zaprtih oseb manj kot 800, danes pa jih je skoraj dvakrat toliko, ob tem se je pomembno spremenila tudi struktura zaprtih tako z vidika varnostnih tveganj kot zahtevnosti strokovne obravnave, neprimerljivi pa so tudi standardi spoštovanja človekovih pravic zaprtih. »Vse to mora biti opravljeno z enakim številom zaposlenih kot prej. Kljub temu je slovenski zaporski sistem učinkovit. Varnostne razmere so stabilne, zaprtim pa kljub omejenim kadrovskim resursom in finančnim zmožnostim omogočamo vključevanje v programe in dejavnosti, preko katerih izvršujemo svoje osnovno poslanstvo, to je uspešna reintegracija posameznika v družbo po prestani kazni.«