Slovensko je OK
S sklepno slovesnostjo in podelitvijo festivalskih nagrad se bo jutri zvečer zaključil 46. teden slovenske drame. Teden, ki zadnje desetletje pri polni zavesti organizatorja – ekipe Prešernovega gledališča Kranj – poteka v podvojenem obsegu. Ne, tega ne počno iz trmastega dokazovanja, da tudi v vedno bolj zaostrenih finančnih pogojih zmorejo, ampak iz preprostega razloga, da si izvirna slovenska dramatika to zasluži in ima tudi kaj pokazati. Letos se je v festivalskem okviru zvrstilo sedemnajst predstav, od tega šest iz tujine, in sedem dogodkov, povezanih s slovensko dramatiko in njenimi ambasadorji, naj gre za pisce ali pa uprizoritelje, doma in v svetu. Prav tako ni izostala ena najpomembnejših festivalskih naložb zadnjih let – delavnice dramskega pisanja, v katerih se kalijo nova avtorska peresa.
Teden slovenske drame je za Borštnikovim srečanjem drugi najpomembnejši gledališki festival v državi in vsakoletni najpomembnejši kulturni dogodek na Gorenjskem. Tega se očitno v prvi vrsti zaveda mesto Kranj, ki vsako leto prispeva več kot polovico festivalskega proračuna, Ministrstvo za kulturo pa sodeluje z zadnje tri leta sicer stalnim, a dokaj manjšim deležem. Kriza zadnjih let je uspešno odganjala pokrovitelje iz gospodarstva. Da festival odmeva v domačem mestu, potrjuje odlična obiskanost predstav, med katerimi jih je bila polovica razprodanih že v dneh pred začetkom, prepoznavnost v mednarodnem prostoru pa dokazujejo gostujoče predstave tujih gledališč s slovenskimi besedili. Iz omenjenih razlogov v Kranj ne morejo povabiti vseh. Če je v preteklosti ta pomenil predvsem pregled slovenske dramske ustvarjalnosti v domačih gledališčih, je danes ta usmerjen predvsem v svet in promocijo slovenskega v svetu. Slovenska dramatika je blagovna znamka.
Ali kot je v uvodniku k letošnjemu Tednu zapisala direktorica Prešernovega gledališča Mirjam Drnovšček: »V dneh, ko velik del slovenskega naroda preveva strah pred izgubo slovenske identitete, je Teden slovenske drame ena izmed tistih točk, na katero bi se lahko oprli, ko se nam zamaje zaupanje v obstoj slovenstva. Naroda, ki goji svojo kulturo, ne more nihče uničiti, še najmanj tujci.« Zato podpirajmo izvirno slovensko umetnost, klasično in sodobno, ljudsko in urbano. Če se bomo zavedali lastne identitete in ob tem tudi vsega preostalega sveta, bomo obstali – doma in na tujem.