Zbirateljstvo te zagrabi

Besedilo: Aleš Senožetnik
Kategorija: Zanimivosti / / 10:43

Na desetem mednarodnem sejmu zbirateljstva Collecta se je predstavilo več kot sto trideset zbirateljev in trgovcev iz dvajsetih držav. Med številnimi zanimivostmi so si obiskovalci lahko ogledali najstarejši bankovec na svetu in postopek izpiranja zlata.

Ljubljana – Že ob vhodu na sejem, ki je od četrtka do sobote potekal na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, je obiskovalce čakala prva zanimivost – prikaz izpiranja zlata. »Edini zlatonosni reki pri nas sta Drava in Mura, ki izvirata v Visokih Turah, kjer so nahajališča kremena z zlatom,« pove Miha Jeršek iz Prirodoslovnega muzeja. Še pred sto leti se je več kot dvesto ljudi preživljalo z izpiranjem zlata v Dravi, saj je bila ta žlahtna kovina takrat veliko dražja. Danes iskanje drobnih luskic zlata pri nas predstavlja le še zanimivo ljubiteljsko dejavnost.

Od Planice do Kitajske

Z izpiranjem zlata pri nas torej ni mogoče obogateti. Kar precejšnjo vrednost pa lahko dosežejo nekateri redki kovanci in bankovci. Ravno numizmatikov je bilo poleg filatelistov največ na sejmu zbirateljstva. Ogledati (in kupiti) si je bilo mogoče najrazličnejše novce, od rimskih do evrskih kovancev. »Starost pri določanju vrednosti kovanca ne igra velike vloge. Vrečo slabo ohranjenih rimskih kovancev lahko dobiš že za kakšnih sto evrov, medtem ko pa nekaj let star kovanec lahko stane več tisoč evrov. Zelo pomembno je, kako dobro je ohranjen,« o osnovah kupčevanja s kovanci pravi Marko Žgajnar iz Numizmatike Masta.

Poleg razstavljenega kitajskega bankovca iz 14. stoletja, na osnovi katerega so jih začeli tiskati tudi drugje, je bilo na sejmu mogoče videti kar nekaj zanimivih primerkov. Med drugim priložnostni kovanec ob poletih v Planici, ki so ga pred desetletji izdali v nekdanji Jugoslaviji, ter kovanec za sto kron ob štirideseti obletnici kronanja cesarja Franca Jožefa. Vreden naj bi bil več kot tri tisoč evrov, pravi lastnik, ki je, tako kot še nekateri drugi, iz varnostnih razlogov želel ostati anonimen.

»Zbirateljstvo te zagrabi,« pravi Vinko Frelih z Jesenic, ki se poleg numizmatike ukvarja tudi z zbiranjem znamk, na njegovem razstavnem prostoru pa je bila tudi lepo zbirka ur in razglednic z Gorenjskega.

Obiskovalci sejma so lahko kupili ali zgolj občudovali stare gramofonske plošče, nakit, minerale in fosile, stripe in še marsikaj drugega. Gašper Šenica, študent zgodovine, zbira militaristične predmete, predvsem partizanske. Skupaj s kolegi iz Kulturno-zgodovinskega društva Triglav pa bodo v kratkem v Kamniku odprli vojni muzej.

Na dražbi tudi Krst pri Savici

Na dražbi, ki je potekala v sklopu sejma, je bila tudi prva izdaja Prešernovega Krsta pri Savici, ki je po besedah antikvarja Roka Glavana opremljena z zanimivo zgodbico o kiparju Alojzu Ganglu, ki se je bil spogledoval s Franjo Tavčar, ženo Ivana Tavčarja. Ker je bilo pisatelju dovolj igric, je Gangla zgrabil za ovratnik in ga odnesel iz hiše. »Menda se tudi zato Gangl ni prijavil na razpis za Prešernov spomenik v Ljubljani, saj je bil ravno Tavčar v komisiji,« o hudomušnem pripetljaju dveh velikih slovenskih umetnikov pove Rok Glavan.

Zanimivih zgodb pa ne nosijo le knjige, kovanci in drugi predmeti. Zelo zanimivi in lepi so kristali. Kot nam je povedal Aleksander Rečnik, sicer raziskovalec na Institutu Jožef Stefan in avtor knjige Nahajališča mineralov v Sloveniji, je zbiranje teh kamnov pomembno tudi za ohranjanje zbirke mineralov, saj se sicer zaradi izpostavljenosti atmosferskim pojavom ne ohranijo več kot dvesto let.

Znova se je izkazalo, da sejem zbirateljstva ni le trgovanje s starimi rečmi. Pravi zbiratelji svojih zbirk ne cenijo v denarju, temveč zgodbah, ki jih nosijo. Teh je bilo pretekli konec tedna slišati veliko več, kot jih tu lahko zapišemo.