Državljan s politikom
Pod naslovom Odkrit pogovor od A do Ž je v stolpu Škrlovec potekal pogovor med državljanom Jonasom Ž. in politikom Dejanom Ž. Nevsakdanji pogovor Jonasa Žnidaršiča s predsednikom SD in ministrom v Cerarjevi vladi Dejanom Židanom je bil eden od dogodkov ob letošnji 120-letnici socialdemokracije na Slovenskem.
Kranj – Dejan Židan, ki ga imamo za resnobnega politika, se je v pogovoru izkazal kot duhovit sogovornik, ki je kos najbolj provokativnim vprašanjem. Da v mladosti ni bil upornik, pač pa aktiven in družbeno odgovoren mladenič, mu je odgovoril zdaj 48-letni politik, kot take pa ocenil tudi pripadnike svoje generacije, ki da je želela čim prej dokončati šolanje, se zaposliti, osamosvojiti od staršev in ustvariti svoje družine. Je to danes tudi generacija, ki vodi državo in je torej tudi kriva za stanje, v kakršnem se je znašla? Dejan Židan na to pravi, da smo nemara res na slabšem, kot bi lahko bili, a kot mlada (pubertetniška, odraščajoča) država smo v drugačnem položaju kot stare, velike države, ki svoj razvoj načrtujejo za več desetletij naprej, majhne pa morajo razmišljati tudi o tem, kako naj preživijo kot narod. Ker smo majhni, moramo še bolj tekmovati, da preživimo, pravi Židan in dodaja, da smo nemara malo preveč samozadovoljni, namesto da bi se ozrli v svet in se primerjali z drugimi.
Enake možnosti za vse
In v tej primerjavi bi našli tudi kakšno prednost, ena od njih je zagotovo naš zdravstveni sistem, ki je v primerjavi z drugimi nadstandarden, je menil sogovornik, Jonas pa je takoj spomnil na čakalne vrste, korupcijo in druge težave v današnjem zdravstvu. Seveda ni idealen in se je javni sistem že marsikje začel razgrajevati, treba bi bilo zlati razmejiti odnos med zasebnim in javnim, toda ko človek zboli, ta sistem poskrbi zanj, je prepričan predsednik SD. Enake možnosti vseh državljanov in v tem smislu dostopnost javnih storitev za vse ljudi sodijo med vrednote socialne demokracije, ki jih zagovarja stranka SD. Sogovornika sta se dotaknila tudi časov »brezskrbnega socializma« in se spomnila tudi njegovih zablod z visoko inflacijo, sistemom par-nepar, tihotapljenja robe iz tujine (po Jonasovih izkušnjah zlasti računalnikov) pa tudi revij Mladine in Tribune, ki so ju oblasti vsake toliko zaplenile. Govorila sta tudi o NOB, ki se ga po Židanovih besedah ne bi smeli sramovati, saj smo bili med zmagovalci druge svetovne vojne. Beseda je bila tudi o komunistični partiji, o današnjem strankarskem življenju, o politiki kot o obrti, ki jo je treba obvladati, o zdravi pitni vodi, ki naj bi jo zaščitili kot ustavno pravico, o davkih, o socialdemokraciji, tudi o ameriški volilni tekmi in o Donaldu Trumpu, Jonas pa je sobesednika izzval tudi k oceni nekaterih kolegov politikov, od predsednika države in vlade do opozicijskih in koalicijskih voditeljev, kjer so bili odgovori zelo korektni in diplomatski.
Nedopusten pritisk na sindikaliste
Ko sta govorila o gospodarstvu v Sloveniji, je Dejan Židan omenil, da je tistega dne obiskal občino Žiri, kjer se ljudje ta čas borijo za obstoj Alpine. Dejal je, da se kot politik sicer ne sme vmešavati v gospodarstvo, ima pa pravico vprašati, kako družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) gospodari z državnim premoženjem. Ne zdi se mu prav, da bi se proizvodnja selila v druge države, pri nas pa bi ljudje izgubljali delo. Nesprejemljivo se mu tudi zdi, da direktorica državne firme grozi sindikalistom, za kar je napovedal, da bodo v stranki SD prijavili pristojnim organom.