Grdo izkoriščali delavce

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 18. marec 2016 / 09:59

V Marof Tradu, poslovni enoti Gozdnega gospodarstva Postojna, naj bi inšpektorji finančne uprave zaznali celo sume trgovine z ljudmi.

Izkoriščanje delavcev

V zadnjem tednu je slovensko javnost šokiralo razkritje grobih kršitev delovne zakonodaje v podjetju Marof Trade iz Loške doline, poslovni enoti Gozdnega gospodarstva Postojna, v katerem so prejšnji teden uslužbenci Finančne uprave (Furs) ob asistenci policije izvedli preiskavo. Na Fursu so se za nadzor odločili na podlagi daljše finančne preiskave več gospodarskih subjektov, ki se ukvarjajo s posredovanjem delovne sile v tej družbi. V akciji so potrdili sume kršitev predpisov o obdavčenju in predpisov s področja zaposlovanja in dela na črno, zaznali pa so tudi sume kaznivih dejanj kršitve temeljnih pravic delavcev in trgovine z ljudmi. Izkazalo se je, da so bili mnogi tuji delavci zaposleni na črno in sploh niso vedeli, za katero podjetje delajo. Mnogi brez urejenega zavarovanja niti niso prijavljeni na naslovu, kjer prebivajo, po nekaj mesecih pa morajo državo zapustiti ali jih delodajalec preusmeri na delovno mesto na drugem koncu Slovenije. Delali naj bi po dvanajst ur dnevno, »delodajalci« jim grozijo z odpovedmi in prepovedujejo odhod domov, znižujejo jim tudi plače. Pri dosedanjih nadzorih so inšpektorji ugotovili številne kršitve glede delovne opreme, obveščanja o poškodbah pri delu, izvajanja zdravstvenih pregledov, izplačila plače in regresa ter vročanja pogodb o zaposlitvi. Nepravilnosti so med drugim ugotovili tudi glede prijavljanja v obvezna socialna zavarovanja in zagotavljanja počitka; v nekaterih primerih so si eno posteljo delili tudi po trije delavci.

Napačen plin usoden za bolnika

Nič manj šokantna novica prihaja iz šempetrske bolnišnice, kjer so po neuspešnem oživljanju bolnika minuli četrtek ugotovili, da je napeljava medicinskih plinov v enem od prostorov za reanimacijo napačna. Skupina zdravnikov, ki je bila udeležena pri oživljanju 52-letnega delavca Salonita Anhovo po delovni nesreči, je namreč kasneje posumila, da je morda prišlo do tehnične napake, saj je bil sicer strokovni potek oživljanja popoln. Izkazalo se je, da je iz enega priključka v reanimacijskem prostoru namesto kisika pritekal dušikov oksidul oz. smejalni plin, ki se uporablja kot anestetik. Policija sedaj preiskuje primer v smeri povzročitve smrti iz malomarnosti. Nosilec gradnje novega urgentnega centra v šempetrski bolnišnici je bilo ministrstvo za zdravje, izvajalec pa konzorcij družb IMP, Kolektor Koling in CPG. Priklop medicinskih plinov v urgenci je izvedel Medicop, podizvajalec Kolektor Kolinga. Medicop odgovornosti za tehnično napako ne prevzema. Kot je pojasnila direktorica bolnišnice Nataša Fikfak, so od odprtja urgence, z delom so začeli januarja, v reanimacijskem prostoru oživljali devet oseb, petkrat pa so bili uspešni. V omenjenih primerih sicer niso zaznali suma, da je bilo karkoli narobe, so pa vso dokumentacijo že predali kriminalistom.

Spet o visokih honorarjih

Ni še potihnilo ogorčenje zaradi izplačevanja dodatkov za stalno pripravljenost na devetih ljubljanskih fakultetah, že so v javnost pricurljale informacije o prekomernem izplačevanju avtorskih honorarjev na mariborskih fakultetah. Šestnajst najbolje plačanih vodilnih funkcionarjev na posameznih fakultetah naj bi z avtorskimi in podjemnimi pogodbami od leta 2010 zaslužilo skoraj tri milijone evrov. Najvišje dodatne prejemke naj bi prejemal nekdanji dekan kemijske fakultete Željko Knez, ki je ob plači v povprečju zaslužil še 6627 evrov mesečno, skupaj pa 430 tisoč evrov. Knez se brani, da so bili ti dohodki vezani izključno na delo za zunanje naročnike pri gospodarskih projektih. Pojavil se je tudi anonimni očitek, da je nepovezani poslanec Bojan Dobovšek kot profesor na fakulteti za varnostne vede prejemal avtorske honorarje za predavanja, ki so jih dejansko izvajali asistenti in demonstratorji, ki so potrebovali habilitacije. Poslanec odgovarja, da gre le za poskus, da se ga očrni, in da lahko vse transparentno dokaže.

Za vpis pravice do vode v ustavo

Predstavniki Civilne iniciative Za Slovenijo in svobodo so pred tednom dni predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu izročili pobudo za vpis neodtujljive pravice do vode v ustavo, za kar so do tedaj zbrali že 51.000 podpisov. Brglez, ki tudi sam podpira zapis pravice v ustavo, je dejal, da bi se to lahko ob zadostni politični volji zgodilo že pred parlamentarnimi počitnicami. »Gre za našo prihodnost, za naše življenje. Morda se danes komu to res še ne zdi tako pereč problem, ampak Slovenija danes odloča za jutri, za tiste, ki prihajajo za nami, v kakšni družbi bodo živeli,« je povedal predstavnik iniciative Brane Golubović.