Krivda

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 17. marec 2016 / 09:37

Je eno izmed najbolj nepotrebnih občutij in istočasno tako zelo moteče čustvo. Velikokrat se je zlepa ne moremo znebiti. Ločiti moramo vsaj dve vrsti krivde. Kadar je krivda vezana na neko slabo dejanje, ki sem ga hote ali nehote storil, takrat jo bomo najhitreje odpravili, če bomo s konkretnimi potezami popravili, kar se popraviti da. Če smo nekoga npr. neupravičeno obdolžili nekega dejanja, se opravičimo in gremo naprej. Ali če nečesa kljub obljubi nismo storili in smo dobili upravičeno kritiko, si moramo priznati napako, ukrepati in iti naprej. Če sem šel npr. v trgovino in mi žena izrecno naroči en kilogram bio limon in naj se hitro vrnem, jaz pa govorim po telefonu, se zabavam dlje časa in prinesem navadne limone, je njena jeza upravičena. Krivda izgine, ko ukrepamo in si rečemo, da smo se iz napake nekaj naučili za vnaprej. In da smo naslednjič drugačni.

Drugače je s krivdo, ki nas spremlja dlje časa in ki ni vezana na neko naše dejanje. Če imamo vendarle skrito neko dejanje, ukrepajmo že enkrat, kot smo zapisali zgoraj. Se bomo razbremenili. Velikokrat pa krivda ni vezana na to, kaj smo storili ali česa nismo storili. Takšna krivda ljudi uničuje leta in leta, morda se zamotimo in jo za nekaj časa odženemo. Vendar občutki krivde kar ne izginejo. To je boleče. Oropa nas ustvarjalne energije in še mirnega spanca. Takšna krivda ima zelo globoke korenine. Nekdo se npr. počuti krivega, če se žena ob njem pogosto jezi, pa ne ve, zakaj (saj ona tudi ne ve točno, le neko žrtev mora dobiti). Dober delavec npr. vse naredi in še več, in ko ga šef nejevoljen le vpraša, če bi še kaj dodal, se že počuti, da je on kriv za njegovo slabo voljo. Žene alkoholikov se mnogokrat počutijo, da so one krive, da mož pije. To seveda ni res. Zaradi krivde zelo trpijo otroci ločenih staršev, saj se počutijo krive, da sta šla ati in mami narazen. To odgovornost prevzamejo nase, čeprav je to absolutno nemogoče. Velikokrat se mame počutijo krive za vse pri hiši in zato neumorno skrbijo za moža in otroke in hišo in službo in … Ali pa je žena slabe volje in se že mož počuti krivega.

Dejstvo je samo, da je takšna krivda boleča in da nam nič ne pomaga pri reševanju problemov oziroma krivda ne more prispevati k boljšemu vzdušju v odnosih. Pa tudi če bi za vsa slaba dejanja dobili krivca, to ne bi pripomoglo k rešitvi. Vzroki za takšne boleče občutke so porušene razmejitve, ki smo si jih pridelali v svoji zgodovini. Prevzeli smo nekaj, kar ni naše, in se obremenjujemo za stvari, na katere nismo imeli vpliva. Zato je smiselno pogledati, kaj in kdaj se nam je zgodilo (se je dogajalo), da smo morali sprejeti tak način sprejemanja sebe. Skoraj vedno nas takšna krivda varuje pred mnogo hujšimi bolečinami, ki pa imajo moč, da nam organizirajo življenje.