Samocenzura

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 15. marec 2016 / 10:19

Odgovor na kolumno Marka Jenšterleta »Naše informacije za Velikega brata« z 19. februarja

Težko bi verjel, da avtor ne ve, ker ni zapisal, da je OZNA iz l. 1944 naslednica Varnostno obveščevalne službe VOS, ki je že avgusta 1941 nastala na pobudo KPS brez vednosti ostalih skupin v OF. Najprej je izvedla likvidacije Slovencev. (So)vodila jo je Zdenka Kidrič. To bi moral zapisati, če že pojasnjuje mlajši generaciji srbohrvaške krilatice. Ne navede, da bi bil zaradi tega verbalnega delikta v prejšnjem sistemu zaprt. Ne navede, da je bila to diktatura komunizma, in ne, kako je nastal. Mogoče jih bo opisal v kakšni drugi kolumni.

F. Bučar v Usodnih odločitvah (LJ: 11/1988) opisuje, kako je nastajal sistem, v katerem sta UDBA in njena mlajša sestra Služba državne varnosti SVD imeli zelo pomembno vlogo. 16. 9. 1941 se je Vrhovni plenum OF razglasil za slovenski narodnoosvobodilni odbor, ki v času NOV edini predstavlja … slovenski narod na vsem njegovem ozemlju. Izdal je prve revolucionarne zakone. Temu tipično revolucionarnemu aktu manjka legitimnost, ker svojega predstavništva ni dokazal z nobenim postopkom, kar med okupacijo tudi ni bilo možno. Razlaga, da ima vsaka skupina tudi v okupacijskih razmerah legitimno pravico boriti se za ureditev po svoji želji. V tem smislu je nastop VOS proti nasprotnikom OF kot narodnim izdajalcem moralno in pravno nevzdržen, dokler njihova dejavnost ni pomenila ovajanja članov OF. Okupatorju. Omenja likvidacije Erliha in Natlačena kot vidne predstavnike nasprotnega političnega življenja in nasprotovanja OF, kar pa ni narodno izdajstvo. Podrejenost VOS Partiji je najboljši dokaz, da je bila OF samo taktično sredstvo za prevzem oblasti. Tu navede Kardelja, da je ves aparat sestavljen iz članov Partije, in tega naši ne bodo spustili iz rok. Tako Bučar. Tudi Angela Vode razlaga podobno. (Skriti spomin, Lj. 2005)

Osamosvojitev pa je ZK (Partiji) »to vzela iz rok«. Bučar jo imenuje konec državljanske vojne.

V zadnjem času R. Leljak in I. Omerza veliko pišeta o dostopu do arhiva in delovanju SDV v povezavi z ugrabitvijo in umorom S. Crnogorca, N. Martinoviča, atentatom v Pliberku … in vlogi takratnega slovenskega političnega vrha.

Omenjena Bučarjeva analiza kot tudi raziskave Leljaka in Omerza se pri »mehčalcih« komunizma minimizira in spregleduje. Spada avtor mednje?

Franc Pintar, Bled

P. s.: Splet okoliščin je, da na dan žena omenjam tri žene: Z. Kidrič je prejšnji sistem imenoval za narodno herojinjo (še vedno je). A. Vode pa je iz skritega spomina diktature obudila Alenka Puhar l. 2005 (omenja jo tudi avtor kolumne).