Gregorjevo

Bilo je gregorjevo, kot je vsako leto. Mnogokje danes naredijo gregorčke, ki jih spustijo v bližnje potoke in jih opazujejo na njihovi poti po vodi navzdol. Običaj je star, tako piše v knjigah, pa se jaz iz mladosti mladosti ne spomnim, da bi to počeli v šoli ali doma ali da bi bil to praznik kraja. Morda še nisem toliko stara. Ne vem, od kdaj se vi spomnite tega običaja, ali ga sedaj zopet obujate ali ne, ste to počeli le v otroštvu in sedaj to počnete s svojimi vnuki. Zelo dolgo tradicijo ima običaj v Tržiču, kjer čevljarjem od gregorjevega dalje ni bilo več treba uporabljati umetne ali dodatne luči pri izdelovanju čevljev. Tako so spustili »vuč z vodo«. Najprej je bil le kakšen goreč predmet, ki so ga vrgli v vodo, kasneje »camboh« – pehar ali košara –, napolnjen z oblanci in prelit s smolo, da je vse skupaj bolj gorelo. Potem so si izmislili hišice, ki so s prižgano svečko plule po Tržiški Bistrici.

Danes si izmišljujemo vedno nove prireditve in dogodke. Zgodbe in vire iščemo v preteklosti, kakšno reč spremenimo ali dodamo in imamo razlog za prireditev, druženje, praznovanje. Tudi v šoli v Predosljah pripravijo prireditev Gregorjevo. Najprej »vrtičkarji« s pesmijo in plesom pozdravijo pomlad, potem pa se cela karavana otrok s starši odpravi k potoku Belca proti Suhi. Veliko otrok je izdelalo »gregorčke«. Sicer niso bili vsi plavajoče hiške. Otrokom asociacija s plutjem hitro nanese na ladjo, tako so nastale gusarske ladje in gradovi in vse to je plulo po potoku. Plovna pot je bila dolga kakih 300 m. Na pomoč so priskočili gasilci. Nekateri so »reševali« skulpture iz vej, v katere so se zaletavale, drugi so prevrnjene hišice in ladjice obračali nazaj v pravilno lego. In zadnji gasilec je z ribiškimi škornji za pregrado iz vej pobiral »gregorčke« iz vode. Otroci so spremljali svoje plavajoče umetnine in navijali za njihovo srečno plovbo. Eva in prijateljice so izdelale ladjo. Same so delale, če bi me povabile k ustvarjanju, bi vsaj namignila, naj bo hiša, pa je nastala ladja. Tudi prav, čeprav s čevljarji in njihovo lučjo ladja nima nobene zveze. Dogodek, veselje otrok in obiskovalcev pa je veliko. Ko je gregorček prvič uspešno preplaval svojo kratko pot, Eva vzdihne, oči ji zažarijo, poskakuje in reče: »Še enkrat.« Tako so dekleta osemkrat spustila svojo gusarsko ladjo po potoku navzdol. Ladja je »preživela«, le barva se je sprala in otroci so navdušeno skakali od vstopnega mesta, kjer so svoje »gregorčke« spustili v vodo, pa do njihovega pristanka med vejami, ko jih je gasilec pobral ven. Če so zadovoljni otroci, smo tudi starši in tako se smejimo njihovim dogodiv­ščinam in umetnijam.

Morda ste tudi vi spuščali »gregorčke« s svojimi vnuki, otroki ali kar sami. Je bila to vaša ali otrokova mojstrovina, sploh ni pomembno, da ste se le skupaj lepo imeli.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Zanimivosti / torek, 17. julij 2012 / 07:00

Anže Kopitar razveselil tudi Tržičane

Tržič - V soboto dopoldne je tudi Tržičane s svojim obiskom razveselil hokejski superzvezdnik Anže Kopitar. Njegovega prihoda so se najbolj razveselili otroci, ki v njem vidijo svojega ido...

Objavljeno na isti dan


Medvode / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:27

Aktivno varstvo za starejše

V Centru starejših Medvode so predstavili novo storitev, dnevno varstvo za starejše, ki že poteka.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:25

Vse večja nasprotja med javnim in zasebnim

»V mestnih gozdovih so vse večja nasprotja med zasebnim in javnim interesom,« ugotavlja gozdar Martin Umek in pri tem za zgled dobrega gospodarjenja z mestnimi gozdovi daje Mestno občino Celje.

Gospodarstvo / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:23

Slovenci precej zadržani do skladov

Čeprav smo med bolj varčnimi narodi v Evropi, pa Slovenci še vedno največ varčujemo v gotovini in depozitih, le malo se odločamo za naložbe v vzajemne sklade.

GG Plus / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:22

Restavratorski oddelek

Gorenjski muzej si je že štiri leta po ustanovitvi pridobil delovno mesto restavratorja, ki ga je zasedel mag. Borut Sajovic, akademski kipar in restavrator specialist. V začetnih petdesetih letih...

GG Plus / ponedeljek, 7. maj 2018 / 18:07

Na Bledu pognal korenine

Naziv častni občan Bleda so letos podelili tudi zdravniku Branku Brodniku, ki je še po upokojitvi izredno dejaven – ne samo na svojem strokovnem področju, ampak še na mnogih drugih, saj se ukvarja tud...