Sto let od prihoda župnika Franca Bleiweisa v Mošnje

Besedilo:
Kategorija: Pisma bralcev / torek, 23. februar 2016 / 10:49

Med prvo svetovno vojno je bilo leta 1916 v Mošenjskem župnišču in gospodarskem poslopju nastanjenih več vojakov avstro-ogrske vojske. Vojaštvo je župniku pri tekočem opravljanju župnije delalo velike težave. Zaradi težav z vojaščino so v tistem času zaprli tudi znano gorenjsko gostilno, večkrat imenovano v Jalnovi povesti o ovčarju Marku »pri Žabarju«, ki je bila ob glavni cesti blizu Podvina.

Prav v tem času 21. februarja je v Mošnje prišel za župnika Franc Bleiweis, rojen 7. 4. 1869 v Naklem. Bil je v sorodu z dr. Janezom Bleiweisom, pisateljem in veterinarjem v Kranju. Župnik Bleiweis je v mošenjski župniji uvedel nekaj novosti. Pri faranih je kmalu postal priljubljen dušni pastir, ki je faranom rad pomagal v stiski z nasveti. Tudi s podvinsko gosposko je imel dobre odnose in so radi hodili k njegovim mašam. Ko je cesar Franc Jožef 21. novembra 1916 umrl, je njemu namenil mašo.

Prišla je druga svetovna vojna, župnika Bleiweisa spočetka Nemci niso preganjali, nato so ga leta 1943 pregnali iz župnišča. Zatekel se je v sosednjo vas Zg. Otok k družini Resman. Duhovniška opravila je opravljal v podružnični cerkvi v Sp. Otoku, pa tudi v samem stanovanju, če v cerkev ni mogel. Iz župnišča se je moral umakniti družini Warmuth, ki se je naselila v prostore župnišča, z namenom, da bo obdelovala farovško zemljo. Nekaj časa so mirno živeli v vasi, prav tako tudi ostali vaščani. Potem pa so za njih in vaščane prišle težave in družina Warmuth je doživela žalosten konec, vaščani pa so bili vsi izseljeni.

Po vojni, ko so se vaščani vrnili iz taborišča, se je vrnil tudi njihov župnik. Svojo župnijo v Mošnjah je upravljal do svoje smrti 10. 4. 1951. Starejši farani se ga dobro spominjajo, saj je bil njihov župnik 35 let.

Ciril Zupan, Mošnje