Povsem polna dvorana Kulturnega doma v Križah je potrdila dejstvo, da je Lavtižarjeva zgodovinska povest še vedno zelo brana in popularna. / Foto: Matic Zorman

Junaška doba Slovencev

V Križah so ob slovenskem kulturnem prazniku predstavili ponatis zgodovinske povesti Josipa Lavtižarja Junaška doba Slovencev. Povest se dogaja na Gorenjskem v času turških vpadov.

Ob tej priložnosti je bilo tudi odprtje odlične fotografske razstave Križe nekoč in danes – od nekdanje Občine Križe do današnjega okoliša OŠ Križe avtorja Lada Srečnika, člana Foto kluba Tržič, v kulturnem programu pa so sodelovali člani KD Jerbas in KD Kruh. Razstava bo bila na ogled še do petka.

Josip Lavtižar se je rodil v Kranjski Gori leta 1851, umrl pa v Ratečah leta 1943 – v obeh krajih so mu postavili doprsni kip. Bil je duhovnik, skladatelj in operetni libretist, svetovni popotnik, zgodovinar, krajepisec in pisatelj. Napisal je pet zgodovinskih in biografskih povesti, več dolgih potopisov in dramo. V zgodovinskih povestih je sistematično prečesaval slovensko zgodovino od 14. do 18. stoletja: Lipniški grad pri Radovljici se dogaja v 14. stoletju, Junaška doba Slovencev v 15. stoletju, Primož Trubar v 16. stoletju, Bled in Briksen v 17. stoletju in Šentjoški gospod Šimen in njegovi sodobniki v 18. stoletju. Vrsta njegovih knjig se ukvarja s cerkveno zgodovino: Zgodovina župnij in zvonovi v dekaniji Radolica, Zgodovina župnij v dekaniji Kranj, Cerkve in zvonovi v dekaniji Kranj ... Ni mu bilo pod častjo izdajati knjig v samozaložbi.

Nov ponatis knjige Junaška doba Slovencev so v polni dvorani Kulturnega doma v Križah predstavili dr. Miran Hladnik, Jožica Koder in Janez Kavar. Gre za t. i. turško povest, ki se dogaja na Gorenjskem ob času turških vpadov v 15. stoletju. Z obsegom skoraj petdeset tisoč besed in s tridesetimi poglavji je sicer že skoraj romaneskne dolžine, vendar je močno podobna predhodnim besedilom povestnega značaja. Izhajala je petnajst mesecev v letih 1935 in 1936 v podlistku političnega in gospodarskega časnika Gorenjec, nato pa bila ponatisnjena v knjigi v založništvu Tiskovnega društva v Kranju, ki je izdajalo tudi Gorenjca. »Prototip turške povesti je Jurčičev Jurij Kozjak, slovenski janičar iz leta 1864. Velika popularnost Jurija Kozjaka je spodbudila vrsto podobnih del, med katerimi ima posebno mesto Miklova Zala: Povest iz turških časov Jakoba Sketa. Tretjina turških povesti je izšla pri Mohorjevi družbi in so utrjevale predstavo o Slovencih kot borcih za krščanstvo proti Turkom. Ta politična formula je zrasla izpod peresa, sicer liberalca, Jurčiča. Obdržala se je vse do danes, ko služi kot alibi aktualnemu zapiranju poti 'krivoverskim' beguncem z vzhoda z bodečo žico. Soočenje rojakov z islamskim svetom je bilo travmatično v 15. stoletju, ko so Turki prodirali na zahod, in je travmatično tudi v 21. stoletju, ko prihajajo muslimani v stotisočih kot begunci,« je zgodovinske vzporednice povlekel dr. Miran Hladnik.

Lavtižarjevo plemenito in precej socialno prizadevanje gre v smer pomirjanja nasprotij med antagonističnimi družbenimi sloji. Ko priznava, da posvetna gospoda pogosto kruto ravna s kmetom, se postavlja na stran kmetov, ni pa na­klonjen kmečkemu uporniš­tvu, saj hujskačem k uporu pripiše neprijetne značajske lastnosti. »Redka so v literarni zgodovini besedila, v katerih se brisanje meja med socialnimi sloji srečno izide. Junaki želijo s poroko prestopiti mejo med revnim in bogatim znotraj svojega sloja ali pa med kmečkim in meščanskim. Lavtižar je med njimi še dodatno izjemen, ker se spogleduje s povezovanjem plemske gospode s kmetstvom,« je še dodal Hladnik, o pomembnosti Lavtižarjeve povesti z jezikovnega ter zgodovinskega vidika pa sta spregovorila tudi Jožica Koder, učiteljica slovenskega jezika v pokoju in predana raziskovalka naše zapisane kulturne dediščine, in Janez Kavar, urednik novega ponatisa, ki se je tudi zahvalil vsem sodelavcem.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko četrtek, 17. februar 1949

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Kranj / torek, 18. maj 2021 / 08:45

Kranjčanka, št. 5

Kranjčanka, 18. maj 2021, št. 5

Objavljeno na isti dan


Gorenjska / petek, 6. julij 2018 / 06:00

Triglavski dom v novih barvah

Dol pri Ljubljani – Dvajset zaposlenih družbe JUB bo v okviru akcije Z JUBINI na vrh Slovenije ta konec tedna prenovila okrog osemsto kvadratnih metrov lesenih in drugih zidnih površin Triglavskega...

Gorenjska / petek, 6. julij 2018 / 06:00

Drevi nastop orkestra Amadeo

Škofja Loka – Drevi ob 19.30 bo v Sokolskem domu v Škofji Loki še zadnji koncert v okviru desetega mednarodnega cikla koncertov. Nastopil bo orkester Amadeo z dirigentom Tilnom Drakslerjem, tokrat...

Zanimivosti / petek, 6. julij 2018 / 18:43

Urhov semenj v Begunjah

V nedeljo, nekaj dni pred praznikom župnijskega zavetnika sv. Urha, so v Begunjah pripravili Urhov semenj; letošnji je bil že tretji zapored.

Zanimivosti / petek, 6. julij 2018 / 18:41

Festival odpira legendarni Pero Lovšin

Tudi letos bo odmevalo iz struge Suhe pod hotelom Jezero, kjer se bo odvijal tradicionalni že 14. Festival kanal.

Kronika / petek, 6. julij 2018 / 18:36

Zagorelo zaradi prekomernega kurjenja

Srednja vas v Bohinju – V torek pozno zvečer je zagorelo v lesenem počitniškem objektu pod planino Konjščica, v katerem je bilo tedaj 31 oseb, večinoma otrok in mladostnikov, ki so bili na počitnic...