Oznaka, ki zagotavlja kakovost

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije so lani vzpostavili sistem zagotavljanja kakovosti lesnih pelet S4Q, ki je primeren predvsem za manjše proizvajalce pelet. Oznaka S4Q potrošnikom zagotavlja, da so lastnosti pelet skladne z navedbami na vreči ali deklaraciji.

Ljubljana – Na inštitutu so z aktivnostmi za vzpostavitev sheme in sistema zagotavljanja kakovosti lesnih pelet S4Q začeli v oktobra 2014, ko so na posvetu idejo predstavili slovenskim proizvajalcem pelet. Uradno in v celoti je shema zaživela po zaključku postopka registracije tržne znamke S4Q julija lani. Doslej so jo uspešno vzpostavili trije proizvajalci pelet – Jol, Biomasa in Energija Narave –, pripravljenost za vzpostavitev sheme S4Q pa je do sedaj izrazilo sedem proizvajalcev.

Kot je povedal dr. Peter Prislan z Oddelka za gozdno tehniko in ekonomiko Gozdarskega inštituta Slovenije, je glavni namen sheme v celoten proizvodni postopek »vgraditi« sistem zagotavljanja in kontrole kakovosti, kar pomeni, da naj bi proizvajalec redno spremljal lastnosti surovine in končnega izdelka in v primeru odstopanj tudi ustrezno ukrepal. Takšen sistem omogoča proizvodnjo pelet enakomerne oz. opredeljene kakovosti. Lastnosti ali kakovost pelet opredeljujejo trije kakovostni razredi sheme S4Q, ki so skladni z zahtevami standarda SIST EN ISO 17225-2:2014.

Na vprašanje, kaj sistem S4Q zagotavlja potrošnikom, dr. Peter Prislan odgovarja: »Z vzpostavitvijo sistema zagotavljanja in kontrole kakovosti S4Q je kakovost končnega proizvoda enakomerna ter stalna. To pomeni, da so lastnosti pelet skladne z navedbami na vreči ali deklaraciji. Navedbe na embalaži ter dejanska kakovost pelet se namreč mnogokrat razlikujejo, kot so pokazale pretekle analize kakovosti pelet na slovenskem trgu, ki jih vsako leto opravljamo v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije. Eden izmed ciljev sheme S4Q je torej tudi povečati zaupanje potrošnikov v proizvode slovenskih proizvajalcev.«

Na slovenskem trgu poleg S4Q obstajajo še sistemi certificiranja lesnih pelet, kot sta ENplus in DINplus, ki pa sta namenjena večjim proizvajalcem in predvidevata implementacijo celotnega sistema zagotavljanja kakovosti, kot ga predvideva standard EN 15234-2:2012. »Uvedba celotnega sistema zaradi visoke cene laboratorijskih testiranj in nadzora za manjše proizvajalce ni smiselna, praktična ali realna, zato smo na Gozdarskem inštitutu Slovenije predlagali poenostavljeno shemo S4Q za manjše proizvajalce, ki zagotavlja ustrezno testiranje in označevanje,« je dejal dr. Peter Prislan.

Na Gozdarskem inštitutu Slovenije v sodelovanju z Zvezo potrošnikov Slovenije vsako leto analizirajo kakovost pelet na slovenskem trgu. Lani so analizirali 25 vzorcev pelet različnih ponudnikov iz vse Slovenije. Na podlagi izmerjenih vrednosti so jih razvrstili v kakovostne razrede A1, A2 in B. Razredu A1 je ustrezalo 24 odstotkov vzorcev, enak delež tudi razredu A2, 16 odstotkov razredu B, kar 36 odstotkov vzorcev pa zaradi odstopajočih vrednosti ni bilo mogoče razvrstiti v kakovostni razred. Na inštitutu so lani analizo kakovosti pelet opravljali še za švedsko in češko zvezo potrošnikov, v obeh primerih se je več kot 50 odstotkov vzorcev pelet razvrstilo v kakovostni razred A1, delež pelet, ki niso ustrezali standardom, pa je bil majhen.