Naše informacije za Velikega brata

Starejši bralci, predvsem tisti z izkušnjo življenja v bivšem sistemu, se bodo dobro spomnili dveh krilatic iz nekdanjih časov. Obe sta v srbohrvaščini, kar še posebej poudarja njuno pristnost. Prva se je glasila »bilo kuda, UDBA svuda«, druga pa »OZNA sve dozna«. Mlajšim bralcem je treba pojasniti, da je bila OZNA varnostno obveščevalna služba povojne Jugoslavije, ustanovljena 13. maja 1944, ki se je leta 1946 razdelila na civilni in vojaški oddelek. Civilni del je od tedaj naprej predstavljala UDBA, po slovensko Uprava za državno varnost, vojaški del pa je prevzela KOS, vojaška protiobveščevalna služba.

Obveščevalne službe bivšega sistema so bile na visoki profesionalni ravni, v pomoč pa jim je bil še sistem tako imenovane družbene samozaščite, ki so ga pomagali vzdrževati »zavedni« državljani, se pravi tisti, ki so ob najmanjšem sumu protirežimskega delovanja njihovih znancev, sosedov pa tudi sorodnikov to vestno naznanili tedanji oblasti. Tak sistem še danes obstaja na Kubi pa tudi v nekaterih drugih enostrankarskih režimih.

Povojni časi so bili sicer precej romantični, saj tedaj še telefonija ni bila razvita, zato je tudi obveščevalna služba delovala predvsem po sistemu neposrednega nadzora in aktivnosti samih državljanov. Tedaj je bil celo znameniti Orwellov roman 1984 čista znanstvena fantastika, kar pa ne pomeni, da ga v mnogih državah niso prepoznali za nevarnega, saj je bil marsikje prepovedan. Knjigo, ki je v originalu izšla že leta 1949, je leta 1967 v slovenščino prevedla Alenka Puhar, in to je bila njena prva izdaja v neki socialistični državi. Vsevidni in vedno prisotni Veliki brat je bil prehuda aluzija na tedanje zaprte režime, z današnje perspektive pa je precej nedolžen literarni lik. V naslednjih desetletjih je namreč tehnološki razvoj tako zelo napredoval, da smo danes vsi pod čisto dejansko kontrolo, ob tem pa se niti pritožujemo ne več. Še posebej so se stvari zaostrile po napadu na dvojčka svetovnega trgovinskega centra v New Yorku, ko so se tudi Američani čez noč odpovedali vsem svojim nekdanjim svoboščinam. Varnost je nenadoma postala pomembnejša od spoštovanja človekovih pravic.

Danes je zato vsakemu kupcu pametnega telefona jasno, da je z njegovim nakupom pristal tudi na stalni nadzor. Enako je z elektronsko pošto in vso drugo komunikacijo. Na družbenih omrežjih ljudje celo sami širijo pomembne podatke o svojih aktivnostih, predvsem pa tudi službeno komunikacijo izkoriščajo za osebne zadeve. Prejšnji mesec je tako Evropsko sodišče za človekove pravice v primeru Romuna Bogdana Mihaia Barbulescuja, ki je med službenim časom po spletu klepetal z zaročenko in bratom in bil zato odpuščen, odločilo, da podjetje ni kršilo njegove pravice do zasebnosti. Romun je namreč uporabljal službeno družabno omrežje, v podjetju pa so imeli jasna pravila, da je to aplikacijo prepovedano uporabljati za zasebne namene. Orwellov Veliki brat ima danes zelo enostavno delo. Sploh mu ni več treba vohuniti za nami. Informacije mu kar sami dnevno nosimo na pladnju.