Vsak četrti je še vedno kadilec
Delež kadilcev pri nas se še vedno ne zmanjšuje, so opozorili ob svetovnem dnevu brez cigarete.
Tudi naša država mora do maja letos v nacionalno zakonodajo vnesti nekatere določbe iz nove evropske tobačne direktive, ki zaostruje pogoje in oglaševanje tobačnih izdelkov. Mednje sodijo velika slikovno-besedilna zdravstvena opozorila in druge spremembe opozoril na embalaži tobačnih izdelkov, prepoved značilnih okusov v določenih tobačnih izdelkih, ukrepi za zmanjševanje nezakonite trgovine s tobačnimi izdelki, ukrepi za zagotavljanje večje kakovosti in varnosti elektronskih cigaret ...
Dan brez cigarete obeležujemo 31. januarja. Ob tem na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) vsako leto spodbujajo vse kadilce, naj preživijo dan brez cigaret in naj opustijo kajenje.
»Kajenje tobaka povzroča veliko breme bolezni in prezgodnjih smrti ter s tem velike stroške za posameznika, zdravstveni sektor in družbo. Pri nas vsak dan zaradi bolezni, ki jih povzroča kajenje tobaka, umre deset oseb, to je 3600 letno, kar je več, kot letno beležimo smrti zaradi vseh nezgod, vključno s prometnimi, zaradi samomorov, alkohola, prepovedanih drog in AIDS-a skupaj,« opozarjajo na NIJZ. Tobak še vedno kadi vsak četrti odrasli prebivalec Slovenije, delež kadilcev pa se ne zmanjšuje.
Na NIJZ opozarjajo, da razširjenost kajenja lahko zmanjšamo samo s kombinacijo poznanih učinkovitih ukrepov in popolnih prepovedi. Žal pa Slovenija na področju ukrepov za zmanjševanje uporabe tobaka v zadnjem obdobju zaostaja za drugimi evropskimi državami. Od leta 2007 ni bilo novih učinkovitih ukrepov za zmanjševanje rabe tobaka, razen višanja obdavčitve in s tem cen tobačnih izdelkov, ki pa so še vedno dostopne večini prebivalcev, je opozorila Helena Koprivnikar z NIJZ. Zadnji ukrep je iz leta 2007, ko je bila uvedena popolna prepoved kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Osnovni cilj tega ukrepa, to je zmanjšati izpostavljenost prebivalcev tobačnemu dimu, je bil uspešno dosežen, ukrep je začasno vplival tudi na delež kadilcev, ki se je po letu 2007 za kratko obdobje znižal. A kasneje se je delež kadilcev ponovno povečal. »Dokler ima tobačna industrija v Sloveniji še vedno veliko možnosti za marketing tobačnih izdelkov oziroma spodbujanje začetka kajenja ter dokler so cene tobačnih izdelkov še vedno dostopne večini prebivalcev, lahko le malo verjetno pričakujemo ugodne spremembe v deležu kadilcev in posledicah kajenja,« je še povedala Helena Koprivnikar z NIJZ.