Ana Pavlova, torta Pavlova

Dne 12. februarja 1885 po gregorijanskem koledarju se je v Sankt Peterburgu rodila Ana Matvejevna Pavlova, ena najboljših klasičnih plesalk vseh časov, ki je gostovala na vseh celinah, v velikih in majhnih krajih. Na odrih, kjer še nikoli niso videli klasičnega plesa oziroma plesa sploh. Kot majhna punčka je videla balet Trnuljčica v Marijinskem gledališču in v njej je razširila krila želja postati plesalka. Po končani baletni šoli je že s šestnajstimi leti plesala vodilne vloge skupaj z legendarnim Mihailom Fokinom. V Parizu je 1909 blestela v Ruskem baletu Džagilev, 1912 pa se je za stalno naselila na posestvu severno od Londona, imenovanem Bršljanova hiša. Na prostranem vrtu je bil velik ribnik z labodi in Ana jih je opazovala ure in ure, da bi bil njen ples »Umirajočega laboda« čim bolj avtentičen. Bila je bledih lic, lepotica izrazitih temnih oči in las, skoraj nezemeljsko krhka, a železne volje in neprekosljivega talenta. V Angliji sta bila senzacionalen par s plesalcem Mihaelom Mordkinom. Po neki predstavi, ko sta se priklonila že desetič, pa je Ana pokazala tudi svojo zemeljsko plat: prisolila mu je klofuto, meneč, da ji odžira aplavz. A škandal je bil kmalu pozabljen. Ana se je tvorno zanimala za plese dežel, kjer je gostovala, posebno za japonske in indijske. In potem je vnovič presenetila svet v paru z Mordkinom v »Jesenskem bakanalu«.

Odložila je baletno krilce, tutu, ter baletne čeveljce in si nadela sandale po grškem vzorcu in presojno tuniko. Kritiki so pisali, da je bil to najbolj omamen in strasten duet, ki je jemal dih. Leta 1925–26 je Pavlova gostovala v Avstraliji in na Novi Zelandiji, ki se še vedno prepirata, kje je bila torta Pavlova prvič spečena, vsekakor pa je bil na njej kivi. Torta pa je medtem postala legendarna. Na svoji zadnji turneji v Holandiji je Ana dobila pljučnico in januarja 1931 umrla v Haagu. Zapisano je, da je svoji garderoberki malo pred smrtjo rekla: »Pripravi kostum za umirajočega laboda.«

Torta Pavlova (preprosto)

Potrebujemo: 4 beljake, 200 g sladkorja v prahu, 1 vanilijev strok, 1 žličko belega kisa, 2 žlički koruznega škroba, 200 ml smetane, sadje po izbiri, priljubljeno je jagodičje, dobro se ujemata kivi in mango ali ananas.

Prerežemo vanilijev strok in izpraskamo sredico.

Beljake pikolovsko ločimo od rumenjakov in jih z mešalnikom stepamo v primerni posodi. Ko beljaki začnejo dobivati belo barvo, po žlicah dodajamo sladkor in stepamo tako dolgo, da se na snegu začnejo delati vršički. Na sneg presejemo škrob, dodamo kis in vaniljo ter previdno premešamo.

Na pekač damo papir za peko, začrtamo krog in naložimo nanj beljakovo zmes, da je ob straneh višja, v sredini pa ostane vdolbina.

Pečico ogrejemo na 130° in pečemo torto 60 minut. Torta naj bo na zunaj smetanaste barve in hrustljava, v sredini pa še mehka. Pečice ne odpiramo, dokler se torta popolnoma ne ohladi, sicer se sesede.

Pripravimo krožnik za torte in previdno odstranimo papir za peko.

S sveže stepeno smetano napolnimo vdolbino in dekorativno okrasimo s sadjem. Pa dober tek!