Z amatersko raketo po rekord

Besedilo: Jasna Paladin
Kategorija: GG Plus / torek, 9. februar 2016 / 10:31

Kamničan Andrej Vrbec je jeseni svojo amatersko raketo poslal dobrih sedemnajst kilometrov visoko in s tem podrl slovenski rekord, svojo pozornost pa zdaj že usmerja v izdelavo nove dvostopenjske rakete, ki jo namerava že poleti poslati trideset kilometrov od tal.

Raketno modelarstvo je pri nas dobro razvito in slovenski tekmovalci po vseh večjih tekmovanjih Evrope in sveta s svojimi modeli, ki navadno niso težji od 20 gramov in višji od pol metra, osvajajo odličja, a med ljubitelji raket ni veliko takšnih, ki so se z modelarskih raket preusmerili na amaterske rakete – rakete, pri katerih je pomembna edino dosežena višina.

Eden redkih in pravzaprav edini, ki s svojimi uspehi nase opozarja tudi tujo strokovno javnost, je Andrej Vrbec iz Kamnika. Aprila lani je najprej uspešno izstrelil amatersko raketo, ki je poletela več kot deset kilometrov visoko, jeseni pa je zaključil izdelavo rakete, ki jo je pognal kar 17.483 metrov visoko in s tem postavil nov slovenski rekord. »Po dostopnih podatkih so Slovenci do sedaj z amatersko raketo dosegli višino nekje okoli petnajst kilometrov, čeprav ni natanko znano, kako so višino izmerili. Gre namreč za amaterje iz 60. let prejšnjega stoletja, ko je bila ta scena v Jugoslaviji močno priljubljena in razvita. Klubov je bilo veliko, zveza močna in podpora vojske zadostna, danes pa je s tem povsem drugače. V Sloveniji nas praktično ni, zato se sam povezujem z amaterji v tujini, rakete pa spuščam predvsem na Poljskem, na vojaških poligonih, saj je zaradi terena, bližine letališča in vseh potrebnih dovoljenj v okolici mojega doma to skorajda nemogoče,« pravi Andrej Vrbec, kemijski tehnik po izobrazbi, ki se nad raketnim modelarstvom navdušuje že vse od malega. Amaterskim raketam se je bolj začel posvečati pred desetletjem, navdušuje pa ga predvsem velika možnost razvoja tehnologije, s katero bi bilo vsaj po teoriji rakete možno izstreliti vse do roba vesolja, torej sto kilometrov visoko.

A korakov do tja je še veliko. Andrej se zato še vedno veseli svojega zadnjega uspeha, ko je višinomer po zgolj petdesetih sekundah leta na njegovi raketi pokazal dobrih sedemnajst kilometrov. In kako bi ta »zmagoviti« polet in raketo opisal v številkah? »Pri amaterskih raketah je ključnih več stvari – v veliki meri motor, ki raketo sprav v višave, nato pristajalni sistem oz. padalo, ki raketo varno pospremi nazaj dol, da se ne razbije, elektronski sistem, ki to padalo odpre ob najbolj primernem času, ter sistem, ki nam pomaga raketo po pristanku spet najti – ta namreč zaradi vetra navadno pristane več kilometrov stran. Sam sem izdelal dvostopenjsko raketo, pri kateri je bila druga stopnja brez pogona, oba dela skupaj pa sta tehtala 53 kilogramov. Motor pri prvi stopnji je raketo v zrak potisnil s hitrostjo 2700 km/h, prve štiri sekunde je deloval s potisno silo 9600N, izmerjeni tlak v zgorevalni komori pa je bil 110 barov,« je le nekaj tehničnih podatkov, s katerimi se Andrej ubada tudi te dni.

V svoji delavnici namreč že razvija novo raketo, tudi dvostopenjsko, a tokrat z motorjema v vsaki stopnji, s katero bi lahko dosegel 30 kilometrov višine in s tem podrl evropski rekord, ki zdaj znaša 21,5 kilometra. Ker pa je že pri zadnjem uspehu svojo raketo po pristanku našel kar osem kilometrov stran od izstrelitve, je vojaški poligon na Poljskem za njegove poskuse postal premajhen, zato mora najti večje neposeljeno območje. Še z dvema prijateljema se bo že to poletje zato odpravil na sever Švedske in poskušal doseči višino, o kateri sanjajo vsi ljubitelji vesolja, še posebej pa ljubitelji amaterskih raket.