Vida Papler - Lampe

Letos še hujši napad lubadarja

V gozdovih na Zgornjem Gorenjskem so lani zaradi lubadarja posekali 124 tisoč kubičnih metrov dreves, na sanacijo pa čaka še nadaljnjih 59 tisoč »kubikov«. V blejski območni enoti zavoda za gozdove pričakujejo letos še hujši napad lubadarja kot lani.

Vida Papler - Lampe: »Širitev lubadarja je možno omiliti le s hitrim posekom napadenih smrek, z odvozom hlodovine iz gozda ali uničenjem lubadarja, še preden izleže jajčeca v zdrava okoliška drevesa. Pri tem je pomembno, da lastniki najprej posekajo tista drevesa, običajno še zelena, v katerih je še lubadar. Posek zgolj »mrtvakov«, to je suhih dreves brez lubja, je glede zatiranja lubadarja nepotreben.«

Naravno domovanje smreke so gorski gozdovi (Jelovica, Pokljuka, Karavanke), a v 18. in 19. stoletju so jo zaradi ugodnih ekonomskih, tehničnih in gojitvenih lastnosti nekritično umetno sadili in pospeševali na vseh rastiščih v Sloveniji. Tako so nastali čisti smrekovi ali mešani gozdovi tudi v sredogorju in v nižinah, kjer ima gorskim razmeram prilagojena smreka bistveno drugačne pogoje – daljšo vegetacijsko dobo, pogostejša obdobja suhega in toplega vremena, pomanjkanje vode ... V takšnih »nenaravnih« gozdovih so tudi posledice ujm veliko hujše.

Bled – Največjemu žledolomu, ki je prizadel gozdove februarja predlani, sledi največji napad lubadarja. Po podatkih Zavoda za gozdove Slovenije so doslej za posek označili že več kot dva milijona kubičnih metrov dreves iglavcev, skoraj izključno smreke, med območji, kjer se je lubadar najbolj razširil, pa je tudi območje šestih občin Zgornje Gorenjske. Kot je povedala Vida Papler - Lampe, vodja odseka za gojenje in varstvo gozdov v blejski enoti zavoda za gozdove, so lani na Zgornjem Gorenjskem zaradi lubadarja posekali 124 tisoč kubičnih metrov ali približno sto tisoč dreves, kar ustreza goloseku gozda na površini dveh Blejskih jezer.

Na delu sedemdeset ekip sekačev

Čeprav so lastniki lani posekali veliko količino »lubadark«, na posek in spravilo čaka še nadaljnjih 59 tisoč kubičnih metrov označenih smrek. V gozdovih trenutno dela okoli sedemdeset ekip sekačev, ki dnevno lahko skupaj z lastniki gozdov pospravijo približno tisoč »kubikov« napadenih dreves. Če lastniki ne morejo sami izvesti potrebnih del, jim v zavodu za gozdove svetujejo, naj za to najamejo usposobljene izvajalce, a ob tem jih opozarjajo, naj bodo pri izbiri izvajalcev previdni. »Če sem vam ponudi zelo poceni izvajalec, je velika verjetnost, da bo delo opravljeno prepozno, da ne bo opravljeno v skladu s pravili ali pa bo poleg označenega drevja brez vedenja lastnika posekano in iz gozda odpeljano tudi kakšno dodatno drevo. Svetujemo, da izvajalca plačate šele potem, ko bo delovišče prevzel revirni gozdar.« Še hitrejšo sanacijo otežujejo problemi, ki so povezani z lastništvom gozdov: nezainteresiranost in neorganiziranost lastnikov, spori med solastniki, nedokončani dedni postopki, bivanje lastnikov v tujini ... Problemi so tudi pri izvedbi nujno potrebnih del ter pri odkupu in odvozu lesa, ponekod so ovira slabo odprti ali neodprti gozdovi, v katerih je možno le zahtevno žično spravilo ali je prej treba zgraditi vlako.

Pomemben zimski čas

»Letos pričakujemo še močnejši napad lubadarja. Širil se bo navzgor v višje ležeče gozdove in tudi v okolico prepozno saniranih, lani odkritih žarišč,« napoveduje Vida Papler - Lampe in poudarja, da je za »boj« z lubadarjem zelo pomemben zimski čas. V tem času lubadar in vegetacija mirujeta, hkrati pa so – če le ni preveč snega – tudi ugodni pogoji za delo v gozdu. Letošnja zima je bila vsaj doslej glede tega ugodna in je lastnikom omogočala posek in spravilo napadenega drevja. Hitra sanacija namreč ni pomembna samo za zaustavitev širjenja lubadarja, ampak tudi za vrednost lesa. Ko se drevo zaradi lubadarja posuši, se poslabša kvaliteta lesa, s tem pa se občutno zniža tudi odkupna cena. Cena sveže smrekove hlodovine se z 80 evrov za kubični meter zniža na 45 evrov za kubični meter »lubadark«, kasneje, ko je les le še za celulozo, pa na 25 evrov.

V blejskem zavodu za gozdove so lastnikom doslej zaradi lubadarja izdali 2320 odločb in tudi že 29 sklepov o izvršbi. Ker javna gozdarska služba zaradi močnega napada ne more sama pravočasno odkriti vseh žarišč, poziva lastnike, da pregledujejo gozdove. Če opazijo lubadarja, naj o tem obvestijo revirnega gozdarja in tudi takoj začnejo sanacijo.

Zgodilo se je


Gorenjski glas: glasilo osvobodilne fronte za Gorenjsko

Kranj je svečano proslavil stoletnico Prešernove smrti

... V torek, 8. t. m., pa je bila tudi republiška proslava osredotočena na Kranj in sicer na pesnikovem grobu. Te slavnosti se niso udeležili le zastopniki slovenskih ustanov ... 

Splošno / sreda, 19. marec 2008 / 07:00

Po odpadke bodo prišli na dom

Od 7. do 9. aprila bo komunala organizirala zbiranje kosovnih odpadkov "od vrat do vrat".

Objavljeno na isti dan


Kranj / ponedeljek, 16. marec 2020 / 22:07

Kranjska številka za pomoč

Na kranjski občini so uvedli posebno telefonsko številko za tiste, ki nujno potrebujejo pomoč.

GG Plus / ponedeljek, 16. marec 2020 / 20:33

Sin Brin vse izračuna na pamet

Manca Bergant Baškovec iz Žirovnice je trenerka programa Brainobrain, ki je namenjen otrokom od četrtega do štirinajstega leta starosti, poteka pa tudi v Kranju. Kot pravi, je program mnogo več kot po...

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. marec 2020 / 20:30

Sejem v Komendi bo maja ali junija

Komenda – V Konjeniškem klubu Komenda so načrtovali spomladanski kmetijsko-obrtni sejem med 3. in 5. aprilom, a so ga zaradi pojava koronavirusa prestavili na kasnejši datum. Sejem bo predvidoma od...

Gospodarstvo / ponedeljek, 16. marec 2020 / 20:30

Ekološko in lokalno je idealno

Ekološki kmetje so na zboru v Kranju opozorili na problematiko trženja ekološkega mesa, na pomanjkanje kmetijskih svetovalcev za ekološko kmetovanje, na težave, ki jih ekološkim kmetijam povzročajo di...

Kranj / ponedeljek, 16. marec 2020 / 20:29

Čim več lokalne hrane

Mestna občina Kranj (MOK) je minuli četrtek organizirala posvet Povečanje lokalne in ekološke prehranske samooskrbe v mestni občini Kranj in na Gorenjskem.