Blaž Kumerdej – človek, ki je življenje posvetil slovenskemu jeziku

Besedilo: Peter Colnar
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 1. februar 2016 / 09:21

Na Gorenjskem v deželi Kranjski (33)

Slovenci smo ponosni na svoj jezik, saj smo zaradi njega obstali in postali kulturen srednjeevropski narod. Šolnik, filolog in prosvetitelj Blaž Kumerdej, ki se je rodil 27. januarja (po drugih virih 27. februarja) 1738 v Zagorici pri Bledu, je odločilno vplival na priznanje, ohranitev in razvoj svojega maternega jezika. Študiral je pravo na Dunaju. Bil je šolski komisar. Cesarica Marija Terezija ga je zaradi gorečnosti za šolstvo na Kranjskem imenovala za ravnatelja normalke v Ljubljani.

Novembra 1773 je prišel v Ljubljano, leta 1786 pa odšel v Celje za okrožnega šolskega komisarja. Leta 1792 se je vrnil na enako službeno mesto v Ljubljano in ostal do smrti. Poročil se je z Marijo Ano de Garzoni. V Ljubljani je bilo krščenih šest njegovih otrok. Najmanj do leta 1800 je bil uradni cenzor za slovenske knjige.

Že ko je bil star 25 let, je hrepenel po tem, da bi po svojih močeh obravnaval svoj materni jezik. Poklicno energijo in želje je usmeril v ureditev slovenskega šolstva. Leta 1773 je samoiniciativno predložil dunajski vladi »Domoljuben načrt, kako bi se dalo kranjsko stanovalstvo najuspešneje poučevati v pisanju in čitanju«. V njem je predlagal vladi, naj začne ustanavljati na Kranjskem osnovne šole s slovenskim učnim jezikom, da se bodo tudi Kranjci »seznanili z verskimi in gospodarskimi nauki« in »državljanskimi dolžnostmi« ter da se bodo lahko priučili tudi nemščini in najvažnejšim sorodnim slovanskim narečjem.

Cesarica je izročila Kumerdejeve predloge v presojo deželnemu glavarstvu kranjskemu, okrožnim glavarjem, stiškemu, kostanjeviškemu in bistriškemu opatu ter novomeškemu proštu. S Kumerdejem se ti večinoma niso strinjali, vendar je bila na predlog dvorne pisarne v Ljubljani osnovana normalka, Kumerdeja pa so imenovali za njenega ravnatelja.

Kumerdej se je posvetil prevajanju šolskih knjig v slovenščino. Zaradi izredno veliko dela se je dogovoril, da sam ne bo imel obveznosti poučevanja. Zahteval je imenovanje posebnega učitelja za nemščino. Dvorna pisarna je to sprejela. Po ustanovitvi normalke v Ljubljani je z Edlingom, Japljem in Kappusom skrbel za šolske knjige. Že leta 1780 je bila po sodbi Dunajčana Hermanna ljubljanska normalka »gotovo ena najboljših šol v Avstriji«.

Kumerdejevo literarno delo se je sicer začelo že na Dunaju, kjer je svojemu rojaku Antonu Janši pomagal pri pisanju nemških čebelarskih knjig in mu jih jezikovno-stilistično pripravil za tisk.

Zanimivi Gorenjci tedna iz dežele Kranjske:

V Žirovnici se je 26. 1. 1797 rodil jezikoslovec, kritik in literarni zgodovinar Matija Čop.

V Radovljici se je 27. 1. 1712 rodil zdravnik plemeniti Janez Krizostom Pollini. Imel naj bi skrivno sredstvo proti spolnim boleznim in je bil poznan preko kranjskih meja.

V Novi vasi pri Lescah se je 28. 1. 1763 rodil goriški nadškof in metropolit ilirski Jožef Balant.

V vasi Krnica pri Gorjah se je 31. 1. 1808 rodil major avstrijske vojske Blaž Žemva – Blasius Schemua. Imel je dva sinova (Janeza in Blaža), ki sta postala avstrijska generala in barona.