Teče svoje sanje

Besedilo: Maja Bertoncelj
Kategorija: Šport / sreda, 27. januar 2016 / 16:31

Slepi maratonec Sandi Novak je uresničil svoje sanje: v Dubaju je izpolnil normo za paraolimpijske igre.

Kranj – Maraton v Dubaju je bil njegova zadnja priložnost za izpolnitev norme, potem ko jo je v Berlinu zgrešil za minuto in sekundo. Dosegel jo je s časom 2 uri 39 minut in 57 sekund. Za primerjavo: na lanskem Ljubljanskem maratonu je boljši čas doseglo le osem Slovencev. Če vemo, da je Sandi od nesreče na prijateljevi fantovščini leta 2005 slep in da teče s spremljevalcem, je ta čas zares izjemen. Veselje v ekipi, ki jo sestavljajo vodja Primož Černilec, trener in spremljevalec Roman Kejžar in spremljevalec Urban Jereb, je bilo veliko.

Sandi je garač

»Sanje celotne ekipe so se uresničile. Izpolnitev norme zame pomeni tudi tekaško prelomnico. Vem, da sem dosegel veliko, niti se še dobro tega ne zavedam, a kar nekako je bilo pričakovano, da mi bo uspelo, saj je cela ekipa dobro delala. Štiri leta sem treniral za to in v tem obdobju čas izboljšal za 20 minut. Še veliko večji napredek pa je od mojega prvega maratona. To je bilo leta 2008 v Ljubljani, ko sem dosegel čas dobre štiri ure in sedem minut. Takrat sta z mano tekla Klemen Triler in Primož Černilec,« je po vrnitvi v Slovenijo povedal 42-letni Sandi Novak. Na mesec v povprečju preteče med petsto in šeststo kilometrov, tek pa mu predstavlja zadovoljstvo, sprostitev in disciplino. Zgodbe o njegovem uspehu ne bi bilo brez prijatelja Primoža Černilca, ki je vodja ekipe. »Ekipo sem sestavil leta 2012. Pot do cilja, ki si ga je zadal Sandi pa tudi jaz mora biti trdna in povezovalna. Brez njegove volje in motivacije, ki jo ima za življenje, ne bi bilo nič. Edino s takšno ekipo je bilo mogoče uresničiti sanje. Velika zmaga je že izpolnitev norme. Sandi je že od nekdaj velik garač, izjemno odgovoren, tako da je v Riu vse možno. Treba pa bo seveda še počakati na dokončno odločitev o potnikih, ki bo znana konec julija,« je uspeha vesel Primož Černilec iz Strahinja. Za napredek s programom treningov skrbi naš nekdanji maratonec Roman Kejžar iz Spodnjih Danj. »Glavni cilj je dosežen. Veliko smo vložili v to. Norma je izredno zahtevna, ker so združili skupini T11, v kateri so tekači, ki vidijo do pet odstotkov in potrebujejo spremljevalca, kot na primer Sandi, in T12, v kateri so tekači, ki lahko tečejo sami. Mislim, da je Sandi edini na svetu iz kategorije T11 z olimpijsko normo in ima v skupini trenutno najboljši rezultat. Naredil je neverjeten napredek in dosegel spoštovanja vreden rezultat,« je pojasnil Kejžar in dodal nekaj besed o pripravah na maraton: »Treningi so kazali, da je dobro pripravljen. Od Berlina je več delal na moči, povečali smo mu tudi število kilometrov na teden, s 140 na 170 kilometrov v tednu, ko jih je bilo največ, treniral je tudi po dvakrat na dan.« Kejžar je z njim tekel prvih 15 kilometrov in nato od 35. kilometra naprej, vseh dobrih 42 kilometrov pa je bil ob njem v vlogi spremljevalca Urban Jereb iz Žirov: »Z veseljem pomagam. Med tekom ga oskrbujem z vodo, gelom, pomembna je tudi podpora, še zlasti ko pridejo najtežji kilometri. Njegov napredek v zadnjih dveh letih je bil res zelo velik. Vidi se, da veliko časa posveti športu. Sandi je dokaz, kaj se da z voljo in trudom narediti. Je vsem vzor. Da ti posebno energijo in marsikatera stvar v življenju se ti ne zdi več težka.«

Najprej v Radence

Sandi bo sedaj imel nekaj aktivnega počitka, nato pa bo po programu treniral naprej do paraolimpijskih iger, ki bodo septembra. »Lani je odtekel tri maratone: v Dubaj, na svetovnem prvenstvu in v Berlinu, sedaj pa znova v Dubaju, tako da potrebuje nekaj počitka. Do spomladanskega dela bo več delal na hitrosti in moči, v načrtu je polmaraton v Radencih, potem teden dni počitka in trimesečne specialne priprave za Rio. Sandi je garač. Zavedamo se, da pogoji na olimpijskih igrah ne bodo idealni. Na velikih tekmah se običajno, sploh v maratonih, ne tečejo rekordi, pričakujemo pa, da bo dobro pripravljen, dal vse od sebe in se v tej neenaki konkurenci uvrstil čim višje. Težko se je namreč primerjati z nekom, ki vidi pred seboj in lahko sam trenira. Ne glede na uvrstitev, ki jo bo dosegel, največ pomeni, da so se mu uresničile želje, ki jih nikoli ni pričakoval, da zna živeti in uživati življenje,« je misli naprej usmeril Kejžar. Novak pa pravi: »Ambicije so visoke, a realno gledano bo do medalje težko priti, morda pa le ... Če bom dal vse od sebe, morda odtekel osebni rekord, bom zase zmagovalec.«