
Kranjski zbornik 2015
»Prav geometrijsko pravilna zasnova mreže z velikimi razponi podporne konstrukcije s svetlobniki, ki so zagotavljali dobro dnevno osvetljenost v notranjosti, je omogočala odlično uporabnost prostorov za najrazličnejše namene. Zato je toliko bolj nerazumljivo, zakaj je bilo potrebno Severjevo arhitekturo porušiti, saj so na njenem mestu postavili tipske montažne prodajne hale. To kaže nekulturno, če ne kar sramotno podobo sveta, v katerem živimo. Toliko bolj, ker se tudi drugim ključnim objektom, ki so bili v šestdesetih letih preteklega stoletja postavljeni v Kranju in pomenijo rojstvo slovenske moderne arhitekture, ne godi dosti bolje. Kristlov stanovanjski objekt 'Kanarček' ima toliko najrazličnejših dodatkov, da je komaj prepoznaven, predvsem pa so se s tem izgubile temeljne značilnosti in kvalitete originalne arhitekture. Notranjost Osnovne šole Franceta Prešerna je še bled spomin na prostor, ki naj bi pripomogel k boljšemu počutju šolarjev. Ravnikarjev hotel Creina je dobil številne, arhitekturno povsem neustrezne dozidave, originalni interieri so uničeni, veleblagovnica Globus je prenovljena in preurejena v Mestno knjižnico, a je bila zato odstranjena rampa na hrbtni strani stavbe, najpomembnejše delo slovenskega modernizma. Dvoransko stavbo občine pa z najboljšimi nameni posodablja kar vzdrževalec objekta, očitno brez vsake strokovne pomoči. Na ta način počasi, a povsem zanesljivo, izginja nadvse pomemben in nenadomestljiv segment naše kulturne dediščine in naše nacionalne identitete.« (Str. 169)
Ta odlomek kaže na obžalovanja vredna dejstva, preberemo ga v novem zvezku Kranjskega zbornika. Uredila ga je Beba Jenčič, izhaja na pet let, takrat pa zajetno in kvalitetno. Če bi našteli le vse avtorje in naslove njihovih člankov, bi bilo v tem članku premalo prostora. Omenimo izjemni časovni razpon – od sledov rimske vojske v Kranju do aktualne podobe mesta v različnih ozirih. Izpostavimo tri od dejstev, ki pričajo, da je bil Kranj v svoji novejši zgodovini eno najbolj vitalnih mest v Sloveniji in Jugoslaviji. Odlomek iz članka Petra Vodopivca priča, da je bil rojstno mesto slovenske moderne arhitekture. Bil je eno najbolj vitalnih industrijskih mest v državi; kako se je to spreobrnilo, beremo v članku Propad kranjske industrije po letu 1990 (Jadranka Švarc). Jelena Justin pa v članku Kranjski alpinisti v Himalaji pokaže, da so bili med našimi najvidnejšimi himalajci prav Kranjčani … In tako naprej, branja vredno.