Tišlerjeva nagrada slavistu Vrbincu
Joško Tišler, po katerem se imenuje nagrada, je bil eden od najbolj znanih slovenskih kulturnih in političnih delavcev na Koroškem. Že pred drugo svetovno vojno je bil predsednik Slovenske prosvetne zveze, leta 1949 pa je bil zaradi nestrinjanja s politiko tedanje Osvobodilne fronte do dela Slovencev na Koroškem med pobudniki za ustanovitev Narodnega sveta koroških Slovencev. Po ustanovitvi Slovenske gimnazije v Celovcu leta 1957 je bil njen prvi ravnatelj. Joško Tišler je bil rojen leta 1902, umrl pa je 23. januarja leta 1979.
Narodni svet koroških Slovencev in Krščanska kulturna zveza bosta v ponedeljek, 25. januarja, ob 19. uri v dvorani Mohorjeve hiše v Celovcu podelila 27. Tišlerjevo nagrado. Podeljujejo jo kulturnim in političnim delavcem za vrhunske dosežke v umetnosti, znanosti, kulturi in politiki. Letošnjo Tišlerjevo nagrado bo prejel dr. France Vrbinc, slavist, za prizadevanja za lepo slovenščino, za uveljavljanje slovenskega knjižnega jezika v javnosti in za prizadevanja pri vključevanju laičnih kristjanov v Cerkev in družbo.
Za dr. Francetom Vrbincem je razgibano življenje. Rojen je bil 21. januarja leta 1924 v vasi Sap pri Ljubljani. Zanimala ga je slavistika, zato se je odločil za njen študij. Vanj se je zarezala vojna. Dr. Vrbinca so Italijani zaprli v taborišče Gonars. Po vrnitvi so ga Italijani vključili v vaške straže. Ko je Italija kapitulirala, so ga mobilizirali partizani. Postal je borec Cankarjevega bataljona. V enem od bojev so ga ujeli Nemci, vendar jim je ušel in nameraval domov. Med potjo ga je zajela Levstikova brigada, ki je bila do njega nezaupljiva, vendar je eden od poveljnikov, njegov rojak, dal besedo zanj. V eni od hajk je bil znova ujet. Nemci so vse oborožene ujetnike postrelili, Vrbinc pa je bil brez puške. Že v Cankarjevi brigadi, kjer je bil pisar, jo je namesto njega nosila politkomisarka, kar mu je rešilo življenje. Po zajetju mu je bil namenjen transport v Dachau, vendar se mu je uspelo rešiti. Dočakal je konec vojne. Ker novi oblasti ni zaupal, je odšel na Koroško. Tam živi trden 91-letnik še danes.
Že v soboto, 23. januarja, ob 16. uri pa so se številni Slovenci na Koroškem in gostje, med katerimi so pričakovali avstrijskega zveznega ministra za umetnost in kulturo, ustavo in medije dr. Josefa Ostermayerja, koroškega deželnega glavarja dr. Petra Kaiserja in slovenskega ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazda Žmavca, v dvorani Delavske zbornice v Celovcu, Banhofplatz 3, udeležili slavnosti ob 60. obletnici ustanovitve Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, ob Narodnem svetu koroških Slovencev najstarejše osrednje organizacije Slovencev na Koroškem. Moto prireditve je: Razumeti nazaj, živeti naprej.