Köln ni več Kelmorajn

Besedilo: Miha Naglič
Kategorija: Slovenija / sobota, 16. januar 2016 / 11:25

V kölnski katedrali so relikvije Svetih treh kraljev. K njim so stoletja romali naši predniki. V prvi noči leta 2016 pa so se na trgu pred katedralo dogajale šokantne reči. Muslimanski moški so »izvajali nasilje« nad ženskami …

Gospa Merklova me je povabila

Sredi prejšnjega tedna so nemški časopisi objavili »tajno« poročilo enega od policistov, ki so bili v silvestrski noči v službi na kölnski železniški postaji in na trgu pred njo. Poročilo je v nekaterih odlomkih naravnost šokantno. Ta policist je bil s svojo enoto poslan na prizorišče potem, ko so izgredi že izbruhnili. Najprej je srečal številne razburjene meščane z jokajočimi in šokiranimi otroki in ti so policistom povedali, kaj se dogaja na železniški postaji in okoli nje. »Na trgu in na stopnicah kölnske katedrale je bilo nekaj tisoč mladih moških, večinoma priseljencev, ki so v množico ljudi metali petarde in steklenice,« je zapisal v svojem poročilu. Šokiralo ga je dejstvo, da prihod policistov izgrednikov sploh ni odvrnil od njihovega početja. Ženske so bile dobesedno prisiljene teči skozi špalir močno alkoholiziranih moških, ki so jih ob tem napadali. »Ugotovili smo, da so zaradi kaosa mogoče hujše poškodbe, če ne celo smrti.« Policisti so se zato odločili za odstranitev ljudi s prostora pred železniško postajo in katedralo. Pri tem pa so jih izgredniki obmetavali s steklenicami in petardami. »Številna dekleta in ženske so policistom prijavljala spolne napade skupin priseljencev nanje. Toda policisti niso mogli popolnoma nadzirati položaja. Niso mogli pomagati vsaki žrtvi in aretirati storilca. Preprosto se je preveč stvari dogajalo istočasno … Množica žrtev, prič in storilcev, ki jih je obkrožala, je preprečevala policistom, da bi prihajali na pomoč žrtvam ali posredovali. Žrtvam in pričam so na kraju dogodkov, če so imenovale storilce, grozili ali jih preganjali.« Ko so policisti od storilcev zahtevali dokumente, so nekateri od njih pred očmi policistov posmehljivo trgali svoja dovoljenja za prebivanje v Nemčiji. Češ: »Nič mi ne morete! Jutri bom dobil novo dovoljenje!« Eden od njih pa je samozavestno izjavil: »Sem Sirec. Lepo morate ravnati z mano. Gospa Merklova me je povabila.« Policist je zapisal, da v 29 letih svojega službovanja česa podobnega še ni doživel. (Vir: www.siol.net)

Bilo je grozno

Ena izmed žrtev, Katja L., je za kölnski rumeni časnik Express povedala, da jo je obkrožila skupina moških in ti so jo začeli otipavati za zadnjico in prsi. »Dotikali so se me povsod. Bila je nočna mora. Čeprav smo na njih kričale, se moški niso ustavili. Bilo je grozno, mislim, da so se me na 200 metrih dotaknili stokrat. K sreči sem nosila jakno in hlače. Če bi imela krilo, bi mi ga verjetno strgali.« (Vir: MMC RTV SLO)

V Kelmorajn nekoč

Romanje na grob Svetih treh kraljev v Kölnu je bilo ena najbolj priljubljenih romarskih destinacij naših prednikov. Kako so hodili v Köln am Rhein? »V Kelmorajn so romali Slovenci navadno na pomlad. Tja in nazaj so hodili okoli dva meseca. Napravljeni so bili kakor vsi romarji tistih časov. Na klobuku ali na obleki so si pritrdili morsko školjko, čez ramo jim je visela čutarica (tikvica – 'svetega Jakoba flašca'), opirali so se na dolgo, na vrhu zakrivljeno palico. Okoli vratu so nosili rožni venec. Spokorniki so romali v raševinastih oblekah. V Andernachu so imeli spravljene križe in bandera, s katerimi so potem slovesno priromali v Köln. Pri tem so peli slovenske pesmi.« Biti dva meseca na poti ni kar tako. »Pri množicah romarjev in med večtedenskim bivanjem se je dogodilo marsikaj: nastopale so bolezni, mnogo romarjev je pomrlo in so jih pokopali v tuji zemlji, a tudi poroke niso bile redke. Obhajali so jih 'po slovenski kmečki šegi', kar je bil vsakokrat dogodek tudi za kölnske domačine. Romarji niso samo molili, ampak so se tudi poveselili. Poročila govore o 'spoštljivem raju po prastarem hvale vrednem običaju in čednostni navadi enako zgledu kralja Davida', ki so ga slovenski romarji zaplesali ob večerih pred spanjem.« Izdali so tudi posebno knjižico, iz katere so se romarji podučili, kako naj se držijo v tujih krajih. »Iz nje izvemo, da so romarji, prišedši v Köln, izvolili iz svoje srede dva reditelja, enega tolmača in dvanajst prisednikov. Splošno znano je, da do najnovejših časov skupine slovenskih romarjev niso potovale kakor čreda, ampak so imele svojega vodnika, starejšega, izkušenega moža, ki je po potrebi tudi pridigal ter skrbel za red v svoji skupini; imenovali so ga vojvoda ali vajvoda. Vojvoda je bil dobro poučen o tej ali oni božji poti, skrbel je za red ter bil posrednik med duhovniki in ljudstvom, v raznih sporih pa seveda tudi moder razsodnik …« (Vir: Niko Kuret, Praznično leto Slovencev) – Kelmorajn, Köln – kakšna razlika!