Nasmejana in samostojna

Besedilo: Alenka Brun
Kategorija: Razvedrilo / petek, 8. januar 2016 / 11:06

V Centru slepih, slabovidnih in starejših (CSS) Škofja Loka je decembra rojstni dan praznovalo kar osemnajst varovancev. Med njimi sta okrogli obletnici slavila Štefanija Zelenik in Janez Gruden. Čila in nasmejana Štefanija je praznovala stoti rojstni dan, Janez devetdesetega.

Direktorica CSS Škofja Loka Silva Košnjek pove, da imajo v hiši kar tri stoletnice in eno, ki je dopolnila že sto eno leto. Med decembrskimi praznovalci pa je najstarejša Štefanija Zelenik, ki je 30. decembra 2015 praznovala stoti rojstni dan. Kljub visoki starosti je še vedno samostojna in se vključuje v prav vse kulturne in druge aktivnosti Centra. Dvigala skoraj ne uporablja, z nadstropja, v katerem je nastanjena, se v jedilnico in nižje prostore vedno odpravi po stopnicah. V veliko pomoč so ji obstenska držala, a vseeno je zelo previdna. Zdravje ji zaenkrat ne nagaja, le starostne nadloge, kot je naglušnost, so čilo in dobrovoljno stoletnico že obiskale.

Štefanijo kličejo tudi Štefka. Rodila se je v Gradcu v Beli krajini, družini Černigoj, kjer je bilo šest otrok – tri hčere in trije sinovi. Ker je oče delal na železnici, se je družina veliko selila. Najprej so živeli na Primorskem, potem v Beli krajini, na koncu v Ljubljani. Ko se je Štefanija poročila, se je s soprogom preselila v Maribor, v zakonu pa sta se jima rodila hči Judita in sin Beno. Žal Štefanijin zakon ni obstal. Doživela je tudi nesrečo pri delu v tovarni ter ostala brez prstov na roki in se invalidsko upokojila. Po ločitvi je sledila selitev v Staro Loko, kjer je imela brata Frida. Z njo je šel tudi sin. Živela sta v hiši blizu bratove, leta 2001 pa je odšla v dom za starejše, kjer še sedaj stanuje.

Decembrsko praznovanje je udeležencem manjšega slavja v CSS Škofja Loka poleg sladkih tort na mizi s svojim igranjem na kitaro in s pesmijo popestril tudi Frenk iz Velesovega. Že petnajste let igra na tovrstnih rojstnodnevnih druženjih. Z igranjem popestri dan slavljencem pa tudi sebi. Nikoli ne računa, dovolj so mu nasmejani obrazi. Če zbrana družba še zapoje kakšno skupaj z njim, je pa sploh vesel.