Med prazniki

Besedilo: Janez Logar
Kategorija: Nasveti / četrtek, 31. december 2015 / 10:29

Dobesedno. Med božičem in novim letom. Ritem se nam spremeni in na kakšno stvar lahko pozabimo. Z Mojco sva šla sredi noči po najstarejšega sina na neko zabavo. Med vožnjo se spomnim, da je torek kljub vsemu za veliko ljudi tudi delovni dan in da bo izšel tudi Gorenjski glas. Tako še bolj sredi noči piševa.

Kot smo zapisali že v decembru, je ob praznikih nevarno, da lahko preveč bližine in skupnega časa naseli neki nemir v naše domove. Ker je to precej poznano, se moramo predvsem odrasli odločiti, da se bomo umirili, in ne stresali sitnobe na naše najbližje. Morda imamo očetje tu še malo večjo odgovornost, saj že s svojo prisotnostjo poskrbimo za red v hiši. Običajno je tako, da očetje manj govorimo in nas otroci bolj ubogajo. Vsaj tako mame pogosto potožijo. Zato je tako zelo pomembno, da se znamo umiriti. In če med delovnimi dnevi nimamo časa, vsaj med prazniki poslušajmo svoje otroke in jim namenimo več sebe. Četudi so otroci najstniki, počasi kaj spregovorijo. Na moje vprašanje, kaj in po čem si bodo zapomnili iztekajoče se leto, pravijo: nastop v Cankarjevem domu, začetek srednje šole, nekaj dobro zadetih golov in zmago nad dobro ekipo kot tudi to, da se je ati res enkrat zelo razjezil. Nič posebnega. Saj niti ni treba, da je kaj posebnega. Pri nas je včasih že posebno, da ni kakšnega posebnega dogodka in da je dan ali teden minil brez intervencij.

Je pa tudi res, da se moramo ob tako mikavnih ekranih zavestno odločiti, da si bomo vzeli čas drug za drugega in si izmenjevali izkušnje, misli, dogodke. To nas povezuje precej bolj kot pa novice iz celega sveta, na katere tako ali tako nimamo nikakršnega vpliva. Zato si znotraj družine ali med ljudmi, ki smo si blizu, le vzemimo čas, preglejmo in si povejmo, kaj je bilo v preteklem letu dobrega, na kaj smo ponosni, kaj pa bi se dalo izboljšati in kaj bom res popravil v prihodnjem letu. Pogosto to le premlevamo v svoji glavi, nekateri celo zapišejo nekaj ciljev za leto, ki prihaja. Vse to bo imelo večjo težo, če si bomo te sklepe povedali. In če nam bo že nekdo govoril o preteklem letu ali o prihodnjih načrtih, mu bomo zelo ustregli, če ga bomo le poslušali – brez dajanja nasvetov. Večkrat je precej težko le poslušati in nič komentirati, saj imamo svoj pogled. Če nismo vprašani, je bolj koristno, če samo poslušamo. Torej več poslušati in manj govoriti. Narava nam je dala dve ušesi in le ena usta. Torej 2 : 1 za poslušanje. V praksi pa pogosto kar vpijemo eden čez drugega. No, pa sami presodite, v družbi koga vam je bolj prijetno – ob tistem, ki vas iskreno posluša, ali ob tistem, ki veliko govori in ga vi težko poslušate. Rezultat 10 : 0.