Križanka za in z Ljerko

Besedilo: Alenka Bole Vrabec
Kategorija: GG Plus / ponedeljek, 21. december 2015 / 11:13

Poznati Ljerko Belak, z njo prijateljevati, je fantastično. Čeprav se ne videvava pogosto, je vsako najino srečanje dogodek, ki se ga razveselim.

Kot novoletne prasketajoče lučke se ji svetijo oči, ko je vesela in radostna, in potonejo v prizadete sence, ko jo kaj muči in se razhudi nad grabežljivostjo, egoizmom in neodgovornostjo nekaterih naših elitnikov, ali pa ji švignejo skoznje hudičevi repki, ko v glasu prevladata smeh in humor. Brez te silne radosti do življenja in silne volje bi ne zmogla vsega, kar počne in je s strastjo počela. Kot diva se je poslovila od gledaliških desk, ki jih je imela dolgo za svojo zemeljsko oblo vlog, postav, značajev in izmišljij. In mirno rekla, da je treba prepustiti prostor mlajšim. »Naigrala sem se, včasih smo imeli v Celju več kot 200 ponovitev ene predstave.« Seveda pa, premetenka, ni zaprla zadnjih vrat. Zelo rada jih odškrne na oder ljubiteljskih gledaliških skupin, kjer režira ali svetuje, med otroke, ki radi poslušajo dramatično interpretacijo Povodnega moža, ali se veseli nastopov skupaj s prijateljico Svetlano Makarovič, gori za čudežen medij – radijski mikrofon. Pravi: »Na odru si igralec, doma si pa to, kar si.« Naštevati njene lastnosti in vrline bi bilo samo nizanje, najbolje jih je spoznati v primerjavi, v zgodbi. Zlahka bi jih uporabili v križanki.

Gledališče, opoj in napoj

1 vodoravno: dobitnica Borštnikovega prstana 2015 – Ljerka Belak; 1 navpično: čustvo, brez katerega igralka ne bi mogla živeti – ljubezen. Če ne bi bilo ljubezni njene mame, ki ji je kljub zelo skromnim razmeram omogočila, da je hodila v baletno šolo in na otroške predstave, ji pripovedovala pravljice, bi morda ne spoznala globine tega čustva. Mama je umrla za rakom, ko je bilo Ljerki šestnajst let in bi bila ljubezen zanjo kot poživljajoč studenec ..., ko jo je roditeljica njenega partnerja in očeta majhne deklice brez sleherne empatije postavila z otrokom na cesto, je vedela, kako strašno je, če ljubezni ni. »Če ne bi bilo dobrih ljudi, ne bi preživela.« Zdaj, ko že trideset let živi skupaj s partnerjem, igralcem Bogomirjem Verasom, je dobila ljubezen svoj pravi utrip in pravo moč.

Vrisk užitka, da odmeva

J 2 navpično: Česa igralki res ne manjka? Jezičnosti, in to z odlično govorno tehniko ter domislicami, kar marsikomu vzame sapo. Zakaj bi ostala komu kaj dolžna? E 3 navpično: Kaj je na igralki tako osupljivo? Energija, s katero se loteva vsega. Zarotniško pogleda Borštnikov prstan in si misli: brez tega energetskega zelnika bi te, moj ljubi, ne bilo! R 4 navpično: Kaj je treba v zaodrju kdaj skrbno skrivati? Ranljivost, intimo. »Igralstvo je lep poklic, če pomisliš, komu vse lahko na odru vdihneš dušo, pokažeš njegov značaj, raziskuješ globine in višine človekove nravi, pa tudi umazan od rivalstva, nespoštovanja, povzpetništva, zavisti.« Nekateri mislijo, da jim je v polten užitek, če s kremplji brskajo po človekovi rani. Bister, trd pogled govori: »V rokave plašča moje duše ne boste segli! Na njej je neviden jeklen oklep.« Je bila nemara zato tako dobra kot Ouiser, ekstravagantna, nepopravljiva, a ne zlobna stara nergača v Jeklenih magnolijah v Mestnem gledališču ljubljanskem?

Aplavz, hvala in nagrada

K 5 navpično: Kaj je dalo tej ženski moč leviti se iz vloge v vlogo, samozavestno stopiti na oder malone vsakega slovenskega teatra, čeprav se je tisti hip, ko je dobila novo vlogo, spraševala: kako je s tem, katastrofa, ali bom to zmogla? Zaiskriti se v barvi, ki jo vloga ponuja. Za afriško pleme Dogonov je kameleon dobil vse barve, zato je povezan z mavrico, potjo med nebom in zemljo. Paleta žensk, ki jih je Ljerka igrala, to kameleonskost dokazuje. A 6 navpično: kaj doseže igralka s pretanjenim ustvarjanjem na odru? … Atmosfero, vzdušje … V zaključni predstavi svojega letnika na akademiji je Ljerka dobila vlogo Amande v Steklenem zverinjaku Tenesseeja Williamsa, lepa, ognjevita, mlada se je prepričljivo prelevila v sivolaso petdesetletnico … in dobila študentsko Prešernovo nagrado ter angažma … Sledilo je dvajset celjskih let … Vožnje v mesto celjskih grofov po dvakrat na dan – z vlakom ali avtobusom, doma v Ljubljani pa njena malčica. Oglasila se je televizija – Ljerka kot tajnica v famozni Krajevni skupnosti … za pisalnim strojem … vsi moški igralci so se gnetli okoli ne … kako se ne bi, ko pa je imela besedilo prizora v svojem pisalnem stroju … B 7 navpično: Po čem še je igralka znana v javnosti? Po bojevitosti. Nima dlake na jeziku … pove, kar misli, njena glasna razmišljanja bi bila lahko dobra svetovalna služba za oblastnike vseh vrst, »a kaj, ko pregovorno nimajo vesti, te besede ni v njihovem abotnem samozadostnem besednjaku«. E 8 navpično: Kaj igralka še izžareva? Erotiko, ki je brezčasna, let ne pozna, je kot čaša šampanjca, užitek pa si zaslužimo … L 9 navpično: Kaj igralko navdušuje (dve besedi)? Lepota besede, ne samo odrske.

Beseda, zaveznica čustva

Ljerka je strastna bralka, oboževalka Gabriela Garcie Marqueza, nobelovca, velikana južnoameriške literature … Sto let samote je njen najljubši, že kultni roman … »To življenje, ki vre v njem, nepopisno …« A 10 navpično: Nenavadna beseda v igralkinem besednjaku? 'Abrakadabra,' reče in čara v svoji vili Čiračara na obrobju Ljubljane. V vrtičku, v gozdu, za štedilnikom, s tremi klošarskimi mucami, s partnerjem, užitku leta niso mar …

Vloga, lestev v pekel in nebo

K 11 navpično: Kaj ji je prineslo Severjevo nagrado 1987, Borštnikovo nagrado 1989, nagrado za žlahtno komedijantko 2002, navdušenje toliko gledalcev in poslušalcev in požlahtnilo letošnji Borštnikov prstan? Kreativnost. Ki jo obdaja kot obstret. Nikoli se ni popredalčkala, obsojena na mlade naivke pa princeske: »Dolgčas. Po svoje smo igralci tudi kiparji in čarovniki. Glino besed spreminjamo v živo, prepričljivo osebo. Čudovito je delati z režiserji, ki znajo prisluhniti igralcu in se ne držijo le svoje vizije. Te imam najraje!« … Na svidenje, Ljerka, se vidiva v nedeljo na podelitvi Severjevih v Loki!