Prazniki

Večina izmed nas se jih veseli. Šolarji temu rečejo počitnice, zaposleni pa se bomo oddahnili od dnevnega ritma in hitrosti. Božično-novoletni prazniki imajo še poseben pomen. Prinašajo posebno veselje v naše domove. Decembra se vsi raznežimo in smo že zaradi zunanjega okolja bolj prijazni drug do drugega. Koliko krame podarjamo drug drugemu, je stvar odločitve posameznika. Glede daril je še najbolje dajati in gledati ljudi, ki imajo malo manj, kako veseli sprejemajo iskrena, običajno skromna darila. Podobno je z otroki. Svojo dobrodelnost lahko podaljšamo preko celega leta in si tako olepšamo dneve, saj je lepše dajati kot sprejemati.

Več bomo tudi skupaj. Obiskovali se bomo, gledali lepo okrašena središča mest in vasi. Ni kaj, tudi v tem postajamo podobni Zahodu. Pred mnogimi leti si nismo mogli predstavljati, da za vsem tem bliščem mestnih središč ni vse tako lepo pri ljudeh. V prihajajočih praznikih bomo več časa namenjali drug drugemu, se obiskovali in premlevali preteklo leto in praznike. Lepo je biti v sredinah, kjer smo radi skupaj, kjer se včasih spremo, hitro opravičimo in se celo lahko nasmehnemo zaradi svoje različnosti. Nismo zlobni, le včasih živčni in nam beseda prehiti misel. Več skupaj preživetega časa ustvarja več bližine v naših odnosih, predvsem v družinah, še bolj pa v zakonskih oz. partnerskih odnosih. Čeprav si pogosto želimo več bližine, pa se je nato začnemo izogibati. Kar naenkrat prihaja neka napetost, ki jo nato običajno sprostimo s prepiri ali umikom. Tega v zadnjih dveh tednih res ne potrebujemo, zato se potrudimo, da bo vsak prinesel v naše odnose mir, spoštovanje drug drugega in dobre želje. Saj ni tako težko, le poskusimo včasih biti vsaj malo drugačni – najprej do ljudi, ki so nam najbližji, in še prej do sebe.

Prazniki pa so za mnoge ljudi prava groza. Strah, dopust, preveč časa jih pripelje do obupa in tesnob. Kot da nikomur ne pripadajo. Čeprav je najbolj naravno, da smo ob nekom in da je nekdo ob nas. Za takšne ljudi, ki prav gotovo trpijo, je najboljši nasvet, da naj se samo nekam odpravijo in srečajo, poiščejo ljudi. Najslabše je ostati doma in toniti vsak dan v globljo depresijo in čakati, da bo konec praznikov. Dlje časa, kot čakajo, slabše je in včasih se lahko konča tudi precej tragično. Kdor tega ni doživel, težko razume takšno grozno vzdušje.

Imamo še dva tedna časa. Malce se organizirajmo, naredimo nekaj reda za praznovanje in naj bo vsega po malem. Ne pozabimo, da moramo biti najprej sami sebi največji prijatelji, da bomo nato vse svoje zadovoljstvo lahko delili z drugimi, saj jim lahko damo samo tisto, kar smo mi sami. Podarimo jim svoj biser.