Objela 90 let

Besedilo: Suzana P. Kovačič
Kategorija: Razvedrilo / četrtek, 17. december 2015 / 09:28

Lucija Šubic iz Naklega je desetega decembra praznovala jubilej. Tako kot ima vsak predmet v njeni hiši svojo zgodbo, tako kot je vsaka njena slika nekaj posebnega, takšna je ona sama. Bistrega uma, ustvarjalna, z občutkom za vse lepo.

Nekje sem pre­brala, da je Lucija Šubic 'večna ustvarjalka'. Ljudje v domačem kraju in vsepovsod po svetu, kamor so potovale njene slike, in teh je res veliko, jo poznajo predvsem po njenem slikarskem ustvarjanju. Težko bi verjeli, da je gospa slikarski samouk, saj že od njene Ciganke, ki jo je naslikala leta 1988, ali pa Dalmatinke, ki jo je naslikala leta 1962, človek težko odtrga pogled. Njen obsežen opus zajema portrete, krajine, tihožitja z oljnimi barvami na platno, lesene podlage, skril, steklo, opeko, kamen. Restavrirala je premnoge starodavne lesene skrinje, poslikala je veliko panjskih končnic.

Rodila se je leta 1925 na Cegelnici pri Preku, kasneje se je družina preselila v Naklo, k Urhu, tako da je vso mladost preživela na Krakovem. Poročila se je s Francem Šubicem in kmalu se jima je porodila zamisel o izdelavi razpel, ki sta jih skupaj izdelovala. Po rojstvu prve hčerke Mije, kasneje sta se rodila še Franci in Dana, je začela slikati. Po nekaj letih se je preselila v hišo v Naklo, kjer živi še danes. Njen izjemen talent pa ni le slikanje, njena ustvarjalnost se izraža tudi na prekrasnem vrtu s posebnimi grički in detajli, ki so živa slika umetnice.

Lucija Šubic je prejela več priznanj, med drugim srebrno plaketo Občine Naklo, njeno ime se omenja tudi v zborniku Občine Naklo Na Kalu (2010), predvsem v povezavi z njenimi slikami, ki so glas Nakla ponesle daleč v svet. Je tudi častna članica Kulturnega društva Dobrava Naklo.

Veliko jih je slavljenki stisnilo roko že v četrtek, ko je imela rojstni dan. Praznovala je v soboto doma v krogu domačih. Na poti je že Lucijin petindvajseti pravnuk. Nič posebno 'velikega' si slavljenka ni zaželela za praznovanje, pravzaprav je bilo njeno sporočilo le, da »mama vabi na pasulj«. Še vedno vse sama postori, naj bo to kuhanje ali pranje. »Pa saj nimam nobenega 'cajta',« mi je dejala pred nekaj dnevi, ko mi je pokazala tudi nekaj fotografij ... svojo mamo, očeta čebelarja, pa sebe kot osemnajstletno dekle, ko igra na havajsko kitaro, Rekla je, da ob igranju na to kitaro še strune jokajo oz. govorijo.

Na steni v domači hiši visi tudi 'sanjska slika mladega dekleta', sanje mladega dekleta, ki so dozorele v spoštljivih devetdeset let.