Treba je bilo ustaviti motor

Besedilo: Vilma Stanovnik
Kategorija: GG Plus / petek, 11. december 2015 / 15:52

Tina Maze je bila ta teden znova izbrana za športnico leta, skupaj z Ločani pa je v sredo zvečer obujala tudi spomine na svoje prvo mednarodno tekmovanje za Pokal Loka.

Škofja Loka – Naše smučarske šampionke Tine Maze seveda nikomur ni treba podrobno predstavljati, malo manj je tistih, ki vedo, da je prve uspehe doživljala na Pokalu Loka v letih 1996 in 1998. Po predstavitvi zbornika, ki je izšel ob 40. Pokalu Loka, sva se pogovarjali tudi o tem.

Letos otroško smučarsko tekmovanje za Pokal Loka praznuje štirideseto ponovitev. Kakšno vlogo ima po vašem mnenju takšno tekmovanje za razvoj mladega smučarja?

»Mislim, da izjemno. To so prvi stiki, ki jih dobiš s svetom, s konkurenco. Tudi zame je bilo tako in to je bila tudi za naprej pomembna informacija. Poleg tega spoznaš tekmovalce iz drugih kultur, vidiš kaj novega in zame je bila lepa izkušnja.«

Včasih so starši otroke, ki so želeli smučati, vpisali v tečaje, v klube in mladi ste uživali. Danes, ko je strošek za to večji, so tudi ambicije staršev in posledično otrok večje?

»Res se je marsikaj spremenilo. Na to je vplival predvsem način življenja, in to ne le v športu. Vsepovsod je hud ritem, tekmovalnost. Vse želimo takoj, ne jutri – in to spreminja tudi šport. Pri razvoju športnika pa je potrebna postopnost, ničesar ni moč prehiteti. Potrebna je igra, potrebna so leta. Sedaj starši strmijo k temu, da bi bili otroci pri 13 letih že vrhunsko pripravljeni, da bi zmagovali, bili tine maze in petri prevci ... vendar tako ne gre. Otroci se morajo razvijati postopoma in ne misliti predvsem na rezultat in cilj. Vsi skupaj bi morali biti bolj potrpežljivi in ne tako tekmovalni že v otroških letih. Dovolj bi bila ena ali dve, največ tri tekme na leto.«

Kaj bi staršem položili na srce, ko se odločajo, ali naj otroka vpišejo v športni klub?

»Marsikdaj so starši zaskrbljeni tudi zato, ker se bojijo, da otroci niso v pravih rokah. Zato je pomembno, da so v klubih učitelji s pravim pristopom, s pravim znanjem in pravo izobrazbo. Seveda še vedno lahko pride do nesreče, ki pa je ni treba jemati kot dramo ali nezaupanje. Lahko rečem, da mi ni všeč, ker je šolski sistem postal naravnan tako, da so učitelji povsem izgubili avtoriteto. Ne morejo več udariti po mizi. Meni se je zgodilo, da sem dobila kredo v glavo ... ne vem, kaj bi se zgodilo, če bi danes kdo od otrok dobil kredo v glavo. Danes so se avtoritete spremenile in premalo je trde vzgoje.«

Odločili ste se za študij na pedagoški fakulteti. Zakaj?

»Študiram razredni pouk, naj pa povem, da moje mnenje ni strokovna razlaga, je pač nastalo na podlagi izkušenj, saj marsikaj opazim. Če lahko s tem mnenjem pripomorem, da se bodo stvari dojemale drugače, prav, sicer bo to zgolj moje mnenje. Naj pa povem, da sem že, ko sem bila mlajša, razmišljala o tem, da bom nekoč imela družino. Zavedala sem se tudi, da je ob smučanju težko študirati in izbrala sem pedagoško fakulteto, ki se mi je zdela nekaj lažja. Hkrati sem vedela, da mi bo znanje prav prišlo tudi pri vzgoji otrok. Ali bom v resnici kdaj učiteljica ali me bo pot ponesla kam drugam, pa je trenutno še prezgodaj razmišljati.«

Letos ste si vzeli leto počitka. Ali to pomeni, da v resnici počivate ali delate tudi že načrte za naprej?

»Z zadnjo sezono se je moj športni cikel zaključil, čeprav končne odločitve o tem, ali bom še tekmovala, še nisem sprejela. Najbrž jo bom do konca te sezone. Sem pač potrebovala odmor, treba je bilo ustaviti motor in to sem tudi naredila. Sedaj gre vse skupaj počasneje, se mi ne mudi, vse je bistveno bolj umirjeno. Lahko malce dlje spim, kaj skuham. Trenutno krasim hišo za božič, pišem diplomsko nalogo, grem na tek in v tem uživam. Morda podobno kot tisti, ki gredo v pokoj. Imam pa kar nekaj dela s sponzorji, od Stockla do Milke, prav tako s televizijo. Čez nekaj dni imam predstavitev energijske pijače, poleg tega me čaka še kar nekaj projektov.«

Za smučarkami v letošnjem svetovnem pokalu so že prve tekme in v njihovih izjavah pa tudi med navijači je dostikrat slišati, da vas pogrešajo. Kaj mislite o tem?

»To dostikrat slišim. Lahko rečem, da mi je bilo, ko sem se odločila za počitek, to tudi jasno. Vendar se je pač treba sprijazniti s situacijo. Verjamem, da lahko pridejo nova dekleta, novi obrazi, ki se bodo dokazovali. Je pa dejstvo, da letos manjka kar nekaj prej odličnih tekmovalk, ne le jaz.«

Ali med našimi smučarkami opazite kakšno, ki lahko poseže med najboljše?

»Velika razlika se mi zdi zmagati enkrat, dvakrat ali pa zmagovati dvajsetkrat in več. Zagotovo so tudi naša dekleta sposobna kdaj zmagati, ne vem pa, do koliko zmag so sposobne priti. Vsekakor naslednice imam, čeprav o imenih ne govorim rada.«

Kaj si želite v novem letu, ob bližnjih praznikih?

»Za uspeh v športu sem se morala zadnja leta posvečati predvsem sebi, temu, kaj sem naredila narobe, kaj moram narediti bolje. Življenje pa ni tako, ugotovila sem, da je moj največji problem, da se ne morem več ukvarjati samo s seboj. Sedaj se želim posvečati tudi drugim. Obiskujem sorodnike, pred kratkim sem bila pri sestri, ki študira na Nizozemskem, bila sem malce več z mamo, z babico, z Andreo. Mislim, da je prav ob praznikih čas, ko se moramo več posvečati drug drugemu.«