Združujejo občinski upravi
Zaradi racionalizacije stroškov naj bi občini Jezersko in Preddvor združili nekaj nalog občinske uprave. Občinski svetniki na Jezerskem se s tem strinjajo, tudi v Preddvoru nimajo pomislekov.
Jezersko – Zamisel o združevanju funkcij občinskih uprav dveh sosednjih občin ni nova, o njej so razmišljali že v prejšnjem mandatu, tokrat pa so občinski svetniki na Jezerskem v roke dobili že osnutek odloka o tem. Občini Jezersko in Preddvor sta bili na začetku lokalne samouprave sicer ena sama, občina Preddvor namreč, nato se je Jezersko »odcepilo« in je od leta 1999 samostojna občina. Jezerjani, ki so sicer ponosni na svojo samostojnost, pridobljeno v drugem koraku nastajanja novih občin, pa nimajo pomislekov, da bi sodelovali z nekdanjo skupno občino in celo združevali nekatere naloge. Slednjič takšno povezovanje spodbuja tudi država, ki v takih primerih sofinancira polovico stroškov skupnih občinskih uprav. V Sloveniji sedaj deluje 48 skupnih občinskih uprav, v katere je vključenih 195 občin. Res gre v največ primerih za medobčinske inšpektorate in redarstva, v takšno je že nekaj časa vključena tudi Občina Jezersko, nekatere občine pa združujejo tudi finančne naloge, področja urejanja prostora in podobno.
»Obiskali smo občino Kostel in Osilnica, ki imata več skupnih nalog občinskih uprav. Po njihovem vzorcu bi tudi občini Jezersko in Preddvor lahko združili naloge na področju računovodstva in knjigovodstva. S tem ne izgubljamo neodvisnosti, gre za racionalizacijo stroškov in večje povezovanje s sosednjo občino,« je na seji dejal župan Jurij Rebolj. Proračun občina sicer pripravlja sama, računovodske posle pa jim je vodilo podjetje v Ljubljani. Račun je visok, poleg tega pa ravno sedaj iz občinske uprave odhaja uradnica, ki se je ukvarjala s financami. S skupno upravo z Občino Preddvor na tem področju bi denar ostal v lokalnem okolju, se obenem zdi pomembno jezerskemu županu.
Novosti jim 1. januarja 2016 še ne bo uspelo uveljaviti, med letom pa zagotovo. Medtem se bodo dogovorili tudi o ključu delitve nalog in stroškov. Bi lahko na enak način uredili še kako drugo področje, je zanimalo svetnika Iztoka Tonejca. Taka področja so okolje in prostor ter družbene dejavnosti, slednjič je obema občinama skupni zavod Osnovna šola Matije Valjavca. Primož Muri se strinja z vzpostavitvijo skupnih nalog obeh uprav ne glede na to, ali država to nagrajuje ali ne. Spomnil je tudi na dobro prakso sosednje Avstrije, kjer se občine povezujejo tudi pri trženju turizma, priložnost za kaj takega je nemara tudi v primeru Jezerskega in Preddvora. Vprašanje racionalizacije pa je nujno sprožilo tudi misel, da bi bilo manj zaposlovanja v občinskih upravah. Župan Rebolj pravi, da si majhne občine tako ali tako ne morejo privoščiti sodelavcev, ki bi se ukvarjali z enim samim področjem, pač pa potrebujejo »multifunkcijske« osebe, ki znajo več različnih stvari. Na očitke o širjenju občinske uprave pa pravi, da so tudi naloge občin vse obsežnejše, prav tako je visok standard pričakovanja občanov. Temu pritrjuje tudi Peter Sušnik, češ racionalizacija da, a ne za vsako ceno, da nima prav nasprotnih učinkov.