Letna razbremenitev dvesto evrov
Spremembo dohodninske lestvice naj bi občutilo dvanajst odstotkov zavezancev za plačilo dohodnine.
Samo Hribar Milič, generalni direktor Gospodarske zbornice Slovenije, pravi, da ob predlaganih spremembah dohodninske lestvice lahko govorimo le o simbolični davčni razbremenitvi, saj bodo spremembe le en odstotek ali še manj vplivale na mesečni neto prejemek zaposlenega.
Kranj – Minister za finance Dušan Mramor je prejšnji ponedeljek bolj podrobno predstavil predlagane spremembe dohodninske lestvice, s katerimi naj bi v letih 2016 in 2017 vsaj delno davčno razbremenili srednji sloj in hkrati ohranili četrti dohodninski razred s 50-odstotno obdavčitvijo neto letne davčne osnove nad 70.907 evrov. Kot je dejal minister, bodo mejo med drugim in tretjim davčnim razredom premaknili z 18.980 evrov na 20.400 evrov neto letne davčne osnove, to je z 1,5 na 1,6 povprečne plače. Približno 20.400 zavezancev se bo s tem premaknilo iz tretjega v drugi razred, kar bo za zavezance pomenilo približno 200 evrov davčne razbremenitve na leto. Zvišanje meje med drugim in tretjim razredom bo neposredno vplivalo tudi na vse zavezance, ki so v višjih dohodkovnih razredih, kar jim bo na leto prineslo 202 evra davčne razbremenitve. Na podlagi podatkov o dohodnini za leto 2013 na ministrstvu ocenjujejo, da bo takih zavezancev skupno 114.740 oz. 12 odstotkov.
Na predlagano spremembo dohodninske lestvice so se odzvali v Gospodarski zbornici Slovenije, kjer ugotavljajo, da z dvigom meje med drugim in tretjim razredom srednji sloj ne bo razbremenjen, ampak bodo malenkostno razbremenili le 12 odstotkov dohodninskih zavezancev. Natančneje: prejemniki neto plač od 1573 do 4056 evrov bodo mesečno prejeli 17 evrov oz. na letni ravni 202 evra več kot doslej. Spremembe dohodninske lestvice po izračunu zbornice nimajo nevtralnega učinka na državni proračun, saj se bo »izplen« države povečal za sedem milijonov evrov – brez upoštevanja višjih plač v zasebnem in javnem sektorju in rasti zaposlovanja.