Balantič in dolga, dolga zimska noč

S preimenovanjem knjižnice v Kamniku po Balantiču je posijal žarek svetlobe v »dolgo zimsko noč«, a je (za zdaj?) ugasnil. Nekaj dogodkov in (ne)napisanih besed opominja, da »ta noč« še vedno ni končana.

Predsednik republike Borut Pahor je 29. oktobra na gradu Strmol odkril spominsko obeležje leta 1944 s strani VOS-a likvidiranima Radu in Kseniji Hribar. V imenu države je izrekel obžalovanje za zločin in opravičilo, ker je bilo potrebnega toliko časa, da so jima vrnili čast in dostojanstvo. Izrekel je zavezo, da bo »s svojim ravnanjem pripomogel k temu, da nikoli več brat ne bo dvignil roke nad brata«. Gorenjski glas je o dogodkih korektno poročal.

Pomenljivo je, da je pri vzroku za umor ločil partizanstvo od komunizma. Kolikor vem, še noben predsednik ni izrekel takih besed. »Velja govorjena beseda!« piše na začetku govora na spletni strani predsednika. Na spominski plošči pa ni besed, ki bi kakor koli seznanile bralca, tudi tuje državnike in diplomate (grad je protokolarni objekt) o vzrokih za »dolgo zimsko noč«. Koliko takih »noči« bo še potrebnih v našem parlamentu, da ne bo samo »seznanjen z zločini komunizma«. Se bo ta predsednikova govorjena beseda kdaj (za)slišala tudi v parlamentu?

»Dolga, dolga zimska noč« je tudi na spominski plošči pri Barbarinem rovu, ki jo je postavila Republika Slovenija. Napis Vojno grobišče, Barbarin rov – Huda jama, žrtve vojne in revolucije namiguje, da je to urejeno grobišče, kar ni res; da so žrtve padle med vojno in revolucijo, kar tudi ni res, saj so padle že po koncu vojne. Razen, če je to priznanje, da je bil tudi to čas revolucije.

»Dolga, dolga zimska noč« je na mnogih spomenikih padlim (zavedenim) partizanom za svobodo in demokracijo. Tudi to ni res, saj je po koncu vojne v Jugoslaviji zavladala »ta dolga noč« vse do leta 1991.

»Dolgo, dolgo zimsko noč« je spoznal in se zato 'prebudil' pisatelj Pavle Zidar; a na spominski plošči na Jesenicah v spomin pobitim učenkam (tudi zaradi njega) je še vedno ta »noč«.

»Dolga, dolga zimska noč« je prisotna tudi v knjigi »Milan Kučan, prvi predsednik« ter v intervjujih z avtorjem na RTV, ne za voditeljico in ne za avtorja knjige to ni prvič, pa tudi ne s prvim predsednikom, v dve uri in štirinajst minut dolgem pogovoru z obema; tudi v Sobotni prilogi Dela v razgovoru z avtorjem dr. Božem Repetom. Ta »noč« velja za dogodke v zvezi z odvzemom orožja Teritorialni obrambi v času osamosvajanja. Nekateri so ocenjeni kot izdaja. »Dolga, dolga zimska noč« se je na RTV zgodila v Utripu istega tedna, ko je bila plošča odkrita, in v Studiu City, kjer v Prvih pet ni bilo nič o tem pomembnem spravnem dejanju.

Je ta »noč« še vedno tako dolga in temna, da je ne (s)poznajo tudi nekateri novinarji? Je močnejša in pomembnejša kot predsednik države?

Franc Pintar, Bled

P. s.: Na plošči na gradu piše: Dolga, dolga je zimska noč …, Josip Murn – Aleksandrov, in memoriam Ksenija in Rado Hribar, 6. 1. 1944; Strmol, 29. oktober 2015