Nasilje v družini ni zasebna stvar

Besedilo: Danica Zavrl Žlebir
Kategorija: Gorenjska / sreda, 2. december 2015 / 10:54

Dnevi od 25. novembra do 10. decembra so posvečeni boju zoper nasilje nad ženskami. Društvo Varna hiša Gorenjske je pripravilo okroglo mizo o nasilju nad ženskami in potrebnih spremembah zakonodaje.

Naklo – Zakonodaja s tega področja je sicer ustrezna, vendar so izkušnje v praksi pokazale, da je potrebna popravkov, smo slišali na okrogli mizi, ki jo je vodila Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo, v razpravi pa so sodelovale tudi sodnica Janja Roblek, koordinatorica za obravnavo nasilja na Gorenjskem Aleksandra Kofol ter Mateja Debeljak in Barbara Vehovec iz Varne hiše Gorenjske. Nasilje za štirimi stenami ni zasebna stvar, država mora s celovitim sistemom pomoči poskrbeti za žrtve in jih zaščititi pred nasiljem, k čemur jo zavezuje tudi konvencija Sveta Evrope, ki jo je Slovenija ratificirala lani. Več nevladnih organizacij je pripravilo predloge sprememb za vzpostavitev celovitega in koordiniranega sistema pomoči žrtvam nasilja in do teh so se opredelile tudi govornice za okroglo mizo v Naklem.

Za žrtve nasilja zahtevajo brezplačno psihosocialno in pravno pomoč, v primeru kršitve ukrepov po zakonu o preprečevanju nasilja v družini morajo biti določene sankcije za kršitelje, žrtvam nasilja mora biti omogočeno spremstvo zaupne osebe v vseh postopkih in institucijah, kaznivo dejanje nasilja v družini mora veljati tudi, ko žrtev in nasilnež nista v zakonski ali zunajzakonski zvezi, kot kaznivo dejanje mora biti opredeljeno tudi zalezovanje, enako tudi razkritje lokacije varnih hiš, kriznih centrov in drugih varnih zatočišč. Obsojeni storilci nasilja morajo biti obvezno vključeni v programe dela s povzročitelji nasilja. Strokovni delavci, ki se pri svojem delu srečujejo z žrtvami in povzročitelji nasilja v družini, se morajo o tem obvezno izobraževati, vključno s sodniki, policisti, tožilci ... Sodišče mora pri obravnavi žrtev nasilja v družini obvezno uporabljati zaščitne ukrepe. V obravnavo nasilja v družini morajo biti vključeni v za ta področja ustrezno usposobljeni sodni izvedenci. Sodišča morajo pri zaslišanju otrok vedno uporabljati varne sobe in zaslišanja snemati. Kaznivo dejanje groženj mora na predlog žrtve preganjati država. Ukrep prepovedi približevanja se mora podaljšati z 10 na 30 dni. Za okroglo mizo so govornice opozorile še na vrsto težav, ki se pojavljajo ob obravnavi nasilja v družini, od tega, da so še vedno pomisleki, ko naj bi tovrstna kazniva dejanja prijavljali na centre za socialno delo (slednji namreč pri obravnavi nasilja povezuje vse za to pristojne institucije), do dolgotrajnosti postopkov pred sodišči. Na to je opozorila tudi ženska iz občinstva, ena od žrtev nasilja v družini, ki meni, da je družba še vedno preveč tolerantna do nasilja. Slišali smo še nekaj presunljivih zgodb, kot jih doživljajo žrtve nasilja, prikazali pa so tudi film, v katerem več parov (žrtev in povzročiteljev nasilja) pripoveduje svojo plat zgodbe, nekatere med njimi se končajo tudi tragično.