Gospodarske priložnosti Alp in Jadrana
Gospodarska tradicija, medsebojno poznavanje, sorodna mentaliteta, življenjska kakovost in socialna solidarnost so prednosti območja med Alpami in Jadranom.
V Vrbi so bili predstavljeni tudi primeri uspešnega sodelovanja v regiji Alpe Jadran, v katere so vključena tudi gorenjska podjetja. Dr. Danica Purg, direktorica in dekanja IEDC poslovne šole Bled, je govorila o sodelovanju na področju izobraževanja. Marko Lotrič, direktor podjetja Lotrič Meroslovje, je povedal, da nameravajo skupaj s koroškim partnerjem ustanoviti podjetje v Beljaku. Zelo pohvalno je o sodelovanju z LIP Bled govoril lastnik podjetja Hasslacher Norica Timber Christoph Kulterer, ki je tudi predsednik Združenja industrialcev Koroške. Njegova družba kupuje v Sloveniji veliko lesa in vlaga v posodobitev obrata LIP v Bohinju.
Vrba na avstrijskem Koroškem – Nad 200 gospodarstvenikov, zastopnikov gospodarskih zbornic, raziskovalcev in politikov se je zbralo v ponedeljek v turističnem središču Vrba/Velden ob Vrbskem jezeru na Koroškem, kjer sta Slovenska gospodarska zbornica iz Celovca in Koroška gospodarska zbornica organizirali kongres o potencialih regije Alpe - Jadran z imenom Potenti (Alpe Jadran) 15. Partner pri njegovi organizaciji je bil tudi naš časopis.
Premajhni za večje investitorje
Udeleženci so v posamičnih razpravah in na štirih omizjih ugotavljali, da je prostor med Alpami in Jadranom območje priložnosti. Imamo skupno zgodovino. Za alpsko-jadranski prostor so značilni življenjska kakovost, socialna solidarnost, kulturna povezanost, delovna oziroma industrijska tradicija ter lojalnost delavcev do podjetij, v katerih so zaposleni, je povedal profesor Dietmar Sternad, vodja študijskega oddelka na Visoki strokovni šoli v Celovcu. Nujnost gospodarskega in siceršnjega povezovanja na območju Alp in Jadrana je argumentirano podkrepil predsednik Koroške gospodarske zbornice Juergen Mandl z ugotovitvijo, da je samo Koroška s 560.000 prebivalci premajhna za večje investitorje, ki komaj vedo, kje se nahaja. Če pa vzamemo celotno alpsko-jadransko regijo s petimi milijoni prebivalcev, štirimi univerzami, štirimi letališči in tremi pristanišči, pa postanemo zanimivi. Območje utegne postati zanimivejše za vlagatelje tudi zato, ker je gospodarska kriza mimo in je tako v Avstriji kot v Sloveniji in Italiji že dosežena nad 2-odstotna gospodarska rast, Avstrija pa se lahko pohvali s 5,7-odstotno rastjo izvoza, kar je največ med državami Evropske unije, je povedal predstavnik Koroške gospodarske zbornice Meinrad Hoefferer.
Tudi podatek direktorja Gospodarske zbornice Slovenije Sama Hribarja Miliča, da se je vrednost blagovne menjave med Slovenijo in Avstrijo po letu 2004, ko je postala Slovenija članica Evropske unije, povečala za 100 odstotkov in z Italijo za 70 odstotkov in je vrednost blagovne menjave Slovenije in Koroške danes tolikšna, kot je bila leta 2004 z vso Avstrijo, govori o velikih možnostih gospodarskega sodelovanja na tem območju. V razpravah so bile povedane še številne druge prednosti, tudi jezikovne, saj je na severu nemško govoreči prostor s skoraj 100 milijoni ljudi, na jugu pa jugovzhodna Evropa, s katero še posebej Slovenija vzpostavlja uspešno sodelovanje.
Medsebojno zaupanje in večjezičnost
Številni govorci, med njimi tudi predsednik kongresa dr. Peter Kraljič, so poudarjali pomen poznavanja in priznavanja različnosti kultur, medsebojnega zaupanja in spoštovanja oziroma upoštevanja jezikovnih in drugih posebnosti regije. Te morajo biti upoštevane pri gospodarskem sodelovanju. »Ne gre le za zaupanje med oblastmi in političnimi elitami v deželah oziroma državah regije, ampak tudi za zaupanje med politiki in ljudmi v posameznih deželah. Državljani morajo verjeti in zaupati politikom ter jih podpirati pri uresničevanju dobrih idej,« je povedal nekdanji dolgoletni deželni glavar Južne Tirolske v Italiji Luis Durnwalder, ki je najbolj zaslužen, da je bila ustanovljena uspešna regija Tirolska v Avstriji in Južna Tirolska ter Trentino v Italiji z 1,8 milijona ljudi. Vzpostavitev takega odnosa je odgovornost politike. »Upoštevati je treba mentaliteto ljudi. Če pomeni za Nemca ena plus ena vedno dve, je to lahko za Italijana več ali pa manj,« je povedal.
Čezmejno sodelovanje še vedno naleti na meje in zidove, na kar so posebej opozarjali mladi podjetniki. Ti so v glavah, vendar jih je na srečo vedno manj.