Tretja dimenzija Severne Koreje

Besedilo: Igor Kavčič
Kategorija: Kultura / četrtek, 26. november 2015 / 10:26

V Galeriji Stolpa Škrlovec so v petek odprli razstavo 3D-fotografij Matjaža Tančiča z naslovom 3DPRK.

Kranj – Galerija Stolpa Škrlovec tokrat gosti razstavo, za ogled katere so nujno potrebna primerna očala, ki si jih boste seveda nataknili ob vstopu v galerijo. Brez njih namreč ni tretje dimenzije, v kateri nam Severno Korejo s pomočjo portretiranih povsem običajnih korejskih državljanov predstavlja mojster 3D-fotografije Matjaž Tančič. Pred dvema letoma ga je The World Photography Organisation nagradila z nazivom najboljši 3D-fotograf. Matjaž Tančič zadnja tri leta živi na Kitajskem, od koder ga je eden njegovih tamkajšnjih fotografskih projektov popeljal tudi v Severno Korejo. Del njegovih 3D-portretov bo po razstavi v Ljubljani, v septembru je kot prvi tuji fotograf razstavljal tudi v Pjongjangu, do 14. decembra torej na ogled še v Kranju.

Na odprtju razstave je uvodoma o Severni Koreji spregovoril Ivan Novak, član skupine Laibach, ki je letos poleti tam gostovala. Govoril je o državi, ki ima hkrati vse atribute, ki ji jih pripisuje zahodni svet, hkrati pa se v njenih državljanih in ljudeh skriva še marsikaj preostalemu svetu nevidnega. »Ljudje imajo neko čisto energijo, v njih ni cinizma, ni standardnih 'evropskih kvalitet', a so hkrati indoktrinirani, saj živijo v nekem blaženem neznanju, kot sta Adam in Eva, preden sta utrgala jabolko spoznanja. Kdor ga utrga v Severni Koreji, tvega pot v gulag,« je med drugim povedal Novak.

Prav razbijanje klišejev o Severni Koreji in ljudeh, ki živijo tam, je bilo eno izmed vodil pri Tančičevem fotografskem projektu. Kot je v javljanju z juga Kitajske, kjer se ta trenutek nahaja na enem fotografskih festivalov, povedal avtor, je v Korejo uspel priti s pomočjo Studia Koryo, ki se v tem delu sveta ukvarja s kulturnimi izmenjavami. »S svojimi fotografijami ne želim pripovedovati iste zgodbe, kot jo prikazujejo vsi televizijski kanali, ki nihajo med dvema ekstremoma, na eni strani s senzacionalističnim demoniziranjem, na drugi z neutemeljenim idealiziranjem in uprizarjanjem iluzij, vsi pa iz svoje slike brišejo človeška bitja, ki tam dejansko živijo,« o svojih portretih razmišlja Tančič, ki je fotografiral običajne ljudi različnih starosti, družbenih statusov in poklicev, ki jih lahko prepozna kdorkoli in kjerkoli. Med več kot stotimi portreti, ki jih je posnel po državi, tako najdemo tudi natakarico, delavca v železarni, športnico plavalko, izposojevalko smučarske opreme, skrbnico narodnega parka, portirja v hotelu, čistilko ...

S tretjo dimenzijo, skoraj ne moremo verjeti, kako v sodobnem času digitalnih tehnologij lahko tridimenzionalna fotografija v gledalcu vzburi čuta radosti in navdušenja, nas Matjaž Tančič še približa v osebnost teh ljudi. Kot da bi se sprehajali okrog njih. »Izdelava 3D-fotografij je na prvi pogled videti zelo enostavna – dva fotoaparata, eden levo, drugi desno, naknadno pa fotografiji obeh združiš v eno in s tem preslepiš možgane ter dobiš občutek globine,« v javljanju s Kitajske pove avtor, ki hkrati zamolči, da je v tehnološkem smislu v predpripravi pri portretiranju kar precej dela. Nataknite si torej 3D-očala. Prija.