Sedežnica v staro železo?

Usoda smučišča Španov vrh nad Jesenicami je negotova.

Jesenice – Bodo smučišče Španov vrh nad Jesenicami dokončno zaprli? Odgovor na to vprašanje bo verjetno znan po seji jeseniškega občinskega sveta prihodnji teden, na kateri bodo občinski svetniki odločali o usodi tega edinega jeseniškega, med domačini zelo priljubljenega smučišča. Da se bodo lažje odločili med različnimi možnostmi, so na Občini Jesenice, ki je lastnica smučišča, izdelali projektno nalogo z analizo stanja in pregledom možnih usmeritev. Občina namreč denarja za potrebna vlaganja v smučišče nima, oprema je zastarela, samo smučišče pa že leta obratuje s precejšnjo izgubo, ki letno znaša okrog 40 tisoč evrov. Ker nimajo sistema dodatnega zasneževanja, so odvisni od naravnega snega, ki pa ga je bilo v zadnjih sezonah premalo. Tako so denimo v lanski zimski sezoni sedežnico lahko pognali samo za en dan, tako da so od prodanih smučarskih vozovnic zaslužili le 163 evrov ... Tudi če je sezona nekoliko boljša, ustvarjeni prihodki pokrijejo le tretjino stroškov ...

Možnosti glede prihodnosti smučišča so tako zdaj štiri. Če bi ohranili sedanje stanje, bi Občina Jesenice vsako leto morala iz proračuna zagotavljati 60 tisoč evrov za obratovalne stroške in stroške zaposlenih ter še deset tisoč evrov za investicijsko vzdrževanje sedežnice. Če bi se odločili za ureditev sistema dodatnega zasneževanja na celotnem smučišču, bi to stalo okrog milijon evrov in pol. Varianta, po kateri bi dodatno zasneževanje uredili le na delu smučišča, bi stala 300 tisočakov, pri čemer bi še enkrat toliko stala postavitev dodatne vlečnice. Zadnja in najbolj črna varianta pa bi bilo zaprtje smučišča, ki bi občino stala 60 tisoč evrov, kolikor bi znašala razgraditev sedežnice in odstranitev naprav.

Da se to nikakor ne bi smelo zgoditi, pa so prepričani nekateri ljubitelji smučišča Španov vrh. Med njimi je tudi občinski svetnik Egon Kepic, ki poudarja, da bi z zaprtjem smučišča in razgradnjo sedežnice za vedno onemogočili možnost razvoja turizma, bodisi zimskega bodisi poletnega. Zato bi tisti, ki so v občini odgovorni za turizem, morali najti turistični produkt, ki bi ga razvijali, tudi s pomočjo evropskih sredstev v naslednji finančni perspektivi, je dejal.