Še vedno macesni
Macesni so moja jesenska obsedenost. Pa sem po keltskem horoskopu breza. Sibirija, kjer macesni veljajo za drevesa sveta, v katerih radi prebivajo duhovi in vile, kjer gnezdijo srebrne in zlate ptice, so veje macesna srebrna pot, po kateri se spušča na zemljo luna, in zlata pot sonca, je predaleč. Kdaj drugič, se zlobno oglasi Izbrani in po 'klaftrsko' globokem premolku doda: Lahko pa skočiva na Stallersattel. Defereggental. Bruggen. Vzhodna Tirolska. Kraj neštetih počitnic … Globoko pod prelazom modrina jezera v Valle Anterselvi, in jaz se spomnim na pravljico iz Dolomitov … V kristalno čistih vodah gorskih potokov so živele vodne vile, ki so rade plesale na planinskih travnikih. Njihova kraljica je bila Merisana in vanjo se je nesmrtno zaljubil kralj sončnih žarkov iz sosednje doline ter jo zasnubil. A Merisana je zahtevala, naj stori, da bodo vsi ljudje na svetu en dan brez stisk in bolečin. Ko je kralj sončnih žarkov končno obljubil in tudi izpolnil Merisanino željo, da so bili vsi ljudje na svetu hkrati za eno uro brez skrbi in bolesti, je bil uslišan. Poroka je bila prekrasna in Merisana je dobila toliko šopkov gorskega cvetja, da ni vedela, kaj bi z njimi. Pa so iz gozda prišli škrateljci, povezali vejice in rože in zasadili drevo, ki ni hotelo rasti. Šele ko ga je Merisana ovila s poročnim pajčolanom, so ga veje posrkale in zrasel je macesen, ki edini med iglavci v jeseni zgubi zeleni okras. Kakšna počlovečena kraljica z dolomitskih visokogorskih trat! V miru osrečiti vse ljudi na svetu hkrati vsaj za eno uro!!!
Ko pripeljeva v St. Jakob, avto skoraj sam zavije na dvorišče tradicionalne gostilne. 'Bova ponovila vajo?' vprašam nedolžno. Odgovor je samo zadovoljen smeh. 'Birtna' ve, kaj bova jedla. Preseneti pa naju s predjedjo: karpačom iz tenko narezanih rjavih šampinjonov, nalomljenega parmezana, z dišečo polivko iz oljčnega olja, belega balzamičnega kisa, žličko dišečega medu, solnega cveta in rdečega popra …
Sírovi cmoki (Käspressknödel)
Za 4 osebe potrebujemo: 250 g kruhovih kock, 50 g masla, 50 g čebule, 4 jajca, 250 g trdega, pikantnega sira, 125 ml mleka, 3–4 žlice repičnega olja, 1 šopek peteršilja, 1 šopek drobnjaka, 1 ščep soli, poper po okusu, 1 l čiste zelenjavne juhe.
Kruhove kocke namočimo v mleku. Na maslu prepražimo sesekljano čebulo in jo dodamo kruhovi zmesi. Peteršilj sesekljamo, drobnjak nastrižemo. Sir naribamo. Nato zmešamo vse sestavine, jajca dodajamo drugo za drugim, solimo in popramo, polovico drobnjaka pa prihranimo. Iz testa z vlažnimi rokami oblikujemo za jedilno žlico velike cmočke, jih obrnemo v moki, malo potlačimo in zlato rumeno spečemo na olju. Zavremo liter zelenjavne juhe. Pečene cmočke polagamo v juho, v kateri naj brez vretja počivajo 20 minut. Nato juho nalijemo na krožnike, dodamo cmočke in potresemo s preostalim drobnjakom. Juha se navzame arome in je odlična. Ko pojemo juho, se lotimo cmočkov. Če imamo raje samo cmočke, juhe ne kuhamo, ampak pečene cmočke ponudimo s solato iz kislega zelja.
Pa dober tek!