Ograja razjezila Hrvate

Besedilo: Simon Šubic
Kategorija: Slovenija / petek, 13. november 2015 / 10:17

Napovedi so se uresničile in Slovenija je v sredo na meji s Hrvaško začela postavljati žičnato ograjo, zaradi katere so južni sosedje že protestirali, ker naj bi del ograje postavili na njihovo ozemlje.

Postavili bodo 80 kilometrov ograje

Slovenska vojska je v sredo na meji s Hrvaško začela postavljati žičnato ograjo, s katero želijo naše oblasti olajšati obvladovanje migrantskih tokov. Po napovedih zunanjega ministra Karla Erjavca med obiskom na Dunaju bodo na določenih delih meje s Hrvaško po­stavili skupno 80 kilometrov ograje, državni sekretar na notranjem ministrstvu Boštjan Šefic pa je pojasnil, da je namestitev ovir za zdaj predvidena za pol leta. Erjavec je še poudaril, da ograja ni namenjena zapiranju meje in zaustavljanju ljudi, temveč naj bi le preprečila, da migranti ne bi nenadzorovano prečkali meje, ampak le na predvidenih mestih. Medtem ko Avstrijci slovensko odločitev pozdravljajo, prav nič ostri toni ne prihajajo niti iz Berlina, pa so že po postavitvi prvih metrov ograje protestirali na hrvaški strani, kjer trdijo, da je na določenih mestih nameščena na hrvaškem ozemlju, nekaj nejevolje pa je bilo čutiti tudi med lokalnimi prebivalci na območju Rigonc in v občini Razkrižje. Hrvaški notranji minister Ranko Ostojić je že v sredo napovedal, da bodo na spornih delih ograjo odstranili sami, če je ne bo Slovenija. Iz slovenske vlade so sporočili, da postavitev tehničnih ovir poteka izključno na slovenskem ozemlju in da ne prejudicira poteka državne meje, ki je predmet arbitražnega postopka med državama, o čemer je bila predhodno se­znanjena tudi hrvaška vlada. Včeraj je sicer na uradni obisk v Zagreb odšel predsednik republike Borut Pahor. Šlo je za delovno srečanje s hrvaško predsednico Kolindo Grabar - Kitarović v okviru priprav na skorajšnji vrh voditeljev procesa Brdo-Brioni, seveda pa sta spregovorila tudi o zadnjih dogajanjih na meji med državama. To je v drugem valu prestopilo že več kot 190 tisoč migrantov.

Dars ima težave s protihrupnimi ograjami

Z ograjami pa imajo težave tudi v Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji (Dars). Meritve so namreč pokazale, da nove protihrupne ograje na avtocesti med Celjem in Arjo vasjo ne zagotavljajo ustrezne zvočne izoliranosti, zato bo Dars od izvajalca zahteval, da pomanjkljivosti odpravi. Dokler pogodbene zahteve ne bodo v celoti izpolnjene, protihrupnih ograj ne nameravajo prevzeti, so pojasnili. »Vsi tipi protihrupnih panelov, ki so se vgrajevali na avtocesti na območju Celja, so imeli ustrezne oznake CE, s katerimi je proizvajalec zagotavljal njihove ustrezne lastnosti, tudi njihovo zvočno izolirnost, zato je inženir tudi dovolil njihovo vgrad­njo na terenu,« poudarjajo na Darsu. Po poročanju časnika Dnevnik so meritve v posameznih frekvenčnih pasovih na štirih mestih na obeh straneh avtoceste pokazale, da raven zvočne izolativnosti le na enem mestu dosega največ dovoljenih 25 decibelov, na preostalih treh pa le od 14 do 18 decibelov. Dela sicer izvaja hrvaško-slovenski konzorcij Werkos, Fracasso RI in Godina.

Podpisan dogovor o plačah v javnem sektorju

Vlada in sindikati javnega sektorja so uspešno končali pogajanja o plačah v javnem sektorju za prihodnje leto in o tem ta teden že podpisali ustrezen dogovor, pod katerim pa se je sicer podpisalo le 26 od 40 reprezentativnih sindikatov, kar pa zadošča za njegovo uveljavitev. Sredstva za plače bodo v primerjavi z letošnjo maso prihodnje leto višja za okoli 148 milijonov evrov. Z dogovorom so za leto 2016 določili višji, a še vedno nekoliko znižan regres. V celotnem znesku ga bodo dobili zaposleni do vključno 30. plačnega razreda, drugi pa bodo prejeli 350 evrov več kot letos. Zadnje znižanje plačne lestvice bo prenehalo veljati septembra. Redna delovna uspešnost se še vedno ne bo izplačevala, ostajajo tudi omejitve pri izplačevanju delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela. Za leto dni se podaljšujejo še nekateri ukrepi, kot so prenehanje pogodbe o zaposlitvi za javne uslužbence z izpolnjenimi pogoji do starostne pokojnine, omejitev letnega dopusta na 35 dni in omejitve pri sklepanju avtorskih in podjemnih pogodb. Minister za javno upravo Boris Koprivnikar je kot glavni vladni pogajalec dejal, da jim je z dogovorom uspelo zagotoviti stabilnost proračuna, obenem pa bodo javni uslužbenci začeli počasi pridobivati tudi na plačilu za svoje delo. Finančni minister Dušan Mramor pa je napovedal, da bo morala vlada sprejeti še določene dodatne ukrepe, ker je v proračunu predvideno 2,8-odstotno povečanje mase za stroške dela, medtem ko dogovor dosega okoli 3,47 odstotka. Predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije Branimir Štrukelj pa je poudaril, da zanje dogovor na simbolni ravni pomeni konec varčevalnega obdobja, saj javni uslužbenci prvič po dolgih letih izboljšujejo svoj položaj. Pogajanja za obdobje 2017–2019 se bodo začela januarja.