Ne čuti se krivega za smrt Tržičana
Tržičan Dejan Pejić ni priznal krivde, da je Rajka Foliča tako močno udaril v glavo, da je zaradi poškodb kasneje umrl. Obramba navaja, da je obdolženčeva bolezen vplivala na njegovo prištevnost.
Kranj – Triintridesetletni Tržičan Dejan Pejić na sredinem predobravnavnem naroku na kranjskem okrožnem sodišču ni priznal krivde za povzročitev posebno hude telesne poškodbe, zaradi katere je 2. julija v Tržiču umrl 40-letni domačin Rajko Folič, za kar mu grozi do petnajst let zapora.
Kot so ob vložitvi kazenske ovadbe navedli kriminalisti, naj bi Pejić na stopnišču večstanovanjskega objekta v Tržiču tako hudo pretepel Foliča, da je ta zaradi hudih poškodb umrl na kraju dogodka. Za Foliča naj bi bil usoden Pejićev udarec v glavo. Obdolženi je po dejanju pobegnil, a so ga policisti kmalu izsledili in prijeli. Kriminalisti so tedaj Pejića ovadili tudi zaradi povzročitve lahke telesne poškodbe, ker naj bi Foliča dan pred usodnim dejanjem porezal po vratu. Slednje dejanje je tožilstvo kasneje prekvalificiralo v kaznivo dejanje grožnje, ki pa ga je obdolženi v sredo prav tako zanikal.
Sodnica Milena Turk začetka glavne obravnave še ni razpisala, saj čaka na pravnomočnost sklepa glede predloga obrambe o izločitvi dokazov. Pejićev zagovornik Jaka Šarabon je namreč predlagal, da iz dokaznega materiala izločijo dva telefonska prisluha, ki ju je policija posnela med izvajanjem posebnih ukrepov zoper neko drugo osebo v nekem drugem postopku, v omenjenih posnetih pogovorih pa naj bi prisluškovana oseba tretji osebi razlagala o prvem »incidentu« med obtoženim Pejićem in pokojnim Foličem. Odvetnik je opozoril, da gre za nezakonit dokaz, saj je po zakonu o kazenskem postopku izvajanje prisluhov kot dokaz dovoljeno le za kazniva dejanja, za katera je zagrožena kazen najmanj osem let zapora, za kaznivo dejanje grožnje, ki ga očitajo Pejiću, pa je zagroženo največ leto dni zapora. Tožilka Polona Košnjek je izločitvi ugovarjala, ker je po njenem treba gledati na obtožnico kot celoto.
Odvetnik je predlagal še postavitev sodnega izvedenca medicinske stroke s področja sladkornih bolezni, za katero boleha tudi obdolženi, ki naj bi ugotavljal morebiten vpliv težke sladkorne bolezni na prištevnost obdolženega v času kaznivega dejanja, o podrobnostih pa ni želel govoriti, dokler Pejić ne poda svojega zagovora.